Janez Kocijančič je bil prvi predsednik Olimpijskega komiteja Slovenije (OKS) – Združenja športnih zvez in aktualni predsednik Evropskih olimpijskih komitejev. Vtisnil je neizbrisen pečat v gospodarskem in športnem dogajanju Jugoslavije in Slovenije, so sporočili iz OKS.
Kocijančič se je rodil 20. oktobra 1941 v Ljubljani. Po izobrazbi diplomirani pravnik, je leta 2010 na Pravni fakulteti ljubljanske univerze nato doktoriral z disertacijo Pravna doktrina in praksa na področju športa v Evropski uniji.
Po padcu Kavčičeve vlade presedlal v gospodarske vode
Bil je predsednik univerzitetnega odbora Zveze študentov ljubljanske univerze (1961-63), kasneje predsednik CK Zveze mladine Slovenije (1966-68) in predsednik Zveze mladine Jugoslavije (1968-1971). Bil je minister v vladi Staneta Kavčiča. Kot njegov tesni sodelavec je bil odstranjen iz političnega prizorišča po padcu Kavčičeve vlade leta 1973. Od takrat je deloval v gospodarstvu, in sicer najprej je vodil podjetje Interexport, od leta 1982 do 1993 pa je bil tudi direktor Adrie Airways.
V osemdesetih letih, ki jih je zaznamovala liberalnejša politika Zveze komunistov, se je vrnil v politiko, kjer je tesno sodeloval z Milanom Kučanom. Zavzemal se je za pravice albanskega prebivalstva na Kosovu, kar je pomenilo, da je bil pod stalnim nadzorom vojaške policije. Ko se je Zveza komunistov Slovenije - Stranka demokratične prenove združila z Delavsko stranko, Socialdemokratsko unijo (SDU) in dvema močnima skupinama iz tedanje Socialistične stranke in Demokratične stranke upokojencev in se preimenovala v Združeno listo socialdemokratov, je postal njen predsednik. Po končanem mandatu leta 1997 ni znova kandidiral za predsednika, ker stranka ni dosegla načrtovanega volilnega rezultata, so zapisali na OKS.
Kot so še sporočili, je Janez Kocijančič dobršen del svojega življenja posvetil športu in športni politiki v Sloveniji. Od leta 1974 do 1984 je bil predsednik Smučarske zveze Slovenije, od leta 1984 do 1988 pa Smučarske zveze Jugoslavije. V tem času največjih uspehov slovenskih smučarjev v svetu je tesno sodeloval s Tonetom Vogrincem. Od leta 1981 je bil član predsedstva Mednarodne smučarske zveze (FIS), od leta 2010 pa je bil tudi njen podpredsednik. Od leta 1991 je bil predsednik Olimpijskega komiteja Slovenije, leta 2017 pa je bil soglasno izvoljen za predsednika Evropskih olimpijskih komitejev (EOC). Za svoje predano delo v gospodarstvu in športu je leta 1985 prejel Bloudkovo nagrado, leta 1990 Kraigherjevo nagrado, leta 2014 pa nagrado kralja Olafa.
Ob Kocijančičevi smrti izrazi sožalja in spomini na uglednega človeka
Predsednik republike Borut Pahor je na Twitterju zapisal, da je bil Kocijančič ugledna osebnost slovenskega političnega in športnega življenja. "V imenu države in v svojem osebnem imenu izražam družini iskreno sožalje," je dodal. Pahor je na čelu Združene liste socialnih demokratov tudi nasledil Kocijančiča.
Nekdanji ustavni sodnik Ciril Ribičič, ki je vodil eno od predhodnic SD - Socialno demokratsko prenovo - je dejal, da je Kocijančiča srečeval v politiki, kot sodelavca in na športnem področju. "Občudoval sem ga zaradi njegovih potez na mednarodnem področju. Bil je človek dejanj, izjemno prepričljiv na mednarodnem parketu, ko je bilo treba v Sloveniji pridobiti kako tekmovanje ali naslov," se je spomnil Ribičič.
Spomnil pa se je tudi Kocijančičeve načelnosti in drže. "Mesto predsednika evropskih olimpijskih komitejev je zasedel po tem, ko je moral prejšnji odstopiti zaradi korupcije. Lahko bi rekli, da je opravljal nekaj podobnega kot danes Aleksander Čeferin v Uefi. Prišel je v času, ko so te organizacije izgubljale kredibilnost zaradi korupcije in je bilo vprašanje, ali bodo obstale," je izpostavil Ribičič in poudaril Kocijančičevo konstruktivnost.
"Prepričljivost, znanje jezikov in neposredna komunikacija," to so bile njegove močne točke, je še dejal Ribičič. Dodal je, da so se vsi radi nasmejali njegovim šalam, ki so bile pa včasih tudi cinične. "Vedno je imel kako šalo na zalogi in vedno so bile aktualne. A med njimi so bile tudi zlobne," je še dodal.
Sedanja predsedujoča naslednici združene liste, SD, Tanja Fajon, je na Twitterju zapisala, da je bil Kocijančič človek, ki je z generacijo naprednih politikov gradil temelje samostojne in samozavestne Slovenije. "Prenovitelj socialne demokracije in športni delavec, na katerega bomo vedno ponosni. Iskreno sožalje družini," je še dodala.
Odhajajoči predsednik SD Dejan Židan pa je kratko tvitnil: "Dragi Janez! Hvala ti za vse! Pogrešal te bom!"
Predsednica DeSUS in kmetijska ministrica Aleksandra Pivec pa je prav tako na Twitterju zapisala, da se je poslovil "velik človek slovenskega športa in družbenega življenja. Slava njegovemu spominu, družini pa iskreno sožalje".
Novica o njegovi smrti je popoldne hitro zaokrožila po družbenih omrežjih. Prva sožalja pa prihajajo tudi iz krogov panožnih zvez, tako so se Kocijančiču prek družbenih omrežij poklonili tako v gimnastični kot tudi kajakaški zvezi.
Poklicna sopotnika Kocijančiča: Bil je velik in veder mož širokega duha
Podpredsednica Mednarodnega sveta arbitražnega razsodišča za šport (ICAS) Tjaša Andree Prosenc in Tone Jagodic, dolgoletni generalni sekretar OKS, sta Janeza Kocijančiča ocenila kot eno največjih imen slovenske politike in gospodarstva, ki je izjemen pečat pustil tudi v mednarodnem športu.
"Njegovi dosežki so vsem znani, njegov značaj in osebnost pa lahko z enim stavkom strnem v dejstvo, da je bil čudovit športni prijatelj, na katerega si se lahko vedno zanesel in nanj računal," je bila ob novici o smrti Kocijančiča pretresena Andree Prosenčeva. "Tudi predsednik Mednarodnega olimpijskega komiteja Thomas Bach ga je imel rad in ga je visoko cenil. Predsednik ICASA John Coates pa je celo dejal, da je najbolj inteligenten mož v svetovnem športu."
Kot drugega očeta pa ga je opisal Jagodic. "Glede na to, kaj je vse dosegel in kaj je storil v življenju, je izjemno pomembna osebnost ne le pri nas, ampak tudi na tujem. Kot človek je bil dober, zaupal je ljudem, bil optimist, razgledan in izobražen," je povedal. "Bil je veder, izjemen motivator. 'Ajde fantje, gremo', je rekel, ko so bile okoliščine videti res težke. In smo šli naprej."
Kocijančič je bil prvi mož slovenskega olimpijskega gibanja kar 23 let, vse do leta 2014, ves ta čas je bila Andree Prosenčeva njegova tesna sodelavka kot članica izvršnega odbora OKS, kjer je bil Jagodic od leta 1992 generalni sekretar.
Slednji je bil Kocijančičeva desna roka tudi na mestu predsednika EOC od izvolitve leta 2017, ter še leto dni prej, ko je Kocijančič začasno vodenje prevzel po korupcijski aferi zaradi preprodaje vstopnic na olimpijskih igrah v Riu de Janeiru 2016, ko je moral odstopiti Irec Patrick Hickey.
"Vsi so ga zelo spoštovali, vsi po vrsti. Govoril sem pravkar s pisarno EOC v Rimu, vsi so šokirani, čeprav je bilo zaradi njegove bolezni to mogoče tudi pričakovati," je povedal Jagodic.
"Vodenje EOC po OI v Riu je bilo zelo burno in Janez je znal umiriti razburkano ladjo. Ki jo je na nek način krmaril že prej. V njegovih rokah je bil zagon in operativna organizacija prvih evropskih iger v Bakuju leta 2015. Lahko mirno rečem, da jih brez njega ne bi bilo. Vedno je vlekel voz naprej, ko je bilo najtežje in ko drugi niso več videli, kako naprej," je izpostavil Jagodic.
"Tako mi je hudo. Še prejšnji teden sva govorila, v petek pa ga na telefon nisem mogla več dobiti, niti na e-pošto ali sms ni odgovoril. Tedaj sem vedela, da je res hudo. Odšel je velik človek, izjemen predsednik, občudovanja vreden mož. Če se le spomnim, kakšen je bil njegov nedavni zadnji intervju, ki ga je imel na nacionalni televiziji. Kakšno širino je imel na številnih področjih življenja," je končala Tjaša Andree Prosenc.
Gabrovec: Kocijančič je bil izjemen voditelj, ki je pustil globoko sled v športu
Ob smrti dolgoletnega predsednika OKS se je svojemu predhodniku na položaju poklonil tudi sedanji prvi mož slovenskega olimpijskega gibanja Bogdan Gabrovec. "Bil je izjemen voditelj, izjemna oseba, ki je pustil globoko sled v slovenskem in mednarodnem športu," je dejal Gabrovec.
"Še prejšnji teden sva se srečala in imela poglobljen, življenjski pogovor. Med drugim mi je dejal, da naj nadaljujemo s pozitivnim delom v korist slovenskega športa in družbe nasploh. Pa sem mu dejal, 'saj se še ne poslavljaš, boš še kar nekaj časa z nami'. A mi je odvrnil, da temu ni tako, 'kmalu me ne bo več'. Ponovno sem mu dejal, da ni videti tako. Odgovoril je odločno, da se sam dobro pozna in ve, kaj mu pravi njegovo telo," je svoje zadnje srečanje s Kocijančičem opisal Gabrovec.
"Potem ga konec tedna nisem več dobil na telefon. Klical sem Toneta Jagodica, ki mi je dejal, da ne more več govoriti. Bil je to velik šok zame tedaj in je danes, zdaj, kmalu potem, ko smo zvedeli, da je Janez umrl. Počutim se, kot da bi mi umrl tesni družinski član," je z grenkobo v glasu nadaljeval Gabrovec.
"Od leta 2002, ko sem v izvršnem odboru OKS, sem se od Janeza Kocijančiča izjemno veliko naučil. Bil je izjemna osebnost, zelo smo ga cenili. Učili pa smo se, ne iz njegovih besed, ampak iz njegovih dejanj. Nobeno še tako izurjeno pero ne more pričarati takega leposlovja, take knjige, kot jo je on pisal v živo z delom pred našimi očmi."
Gabrovec je bil kot drugi predsednik OKS v zgodovini izvoljen 16. decembra 2014. Že tedaj je napovedal, da bo skušal zadržati vse dobre prakse iz dela dotedanjega predsednika.
"Tedaj so me tudi vprašali, če se mogoče zavedam, da stopam v prevelike čevlje. Pa sem odvrnil, da imava enako številko noge. To je sicer res, ampak drugače pa je pustil tako globoko sled v slovenskem in svetovnem športu, da je to ob tem trenutku težko opisati in strniti. Vse to bo prišlo še za nami, za nami vsemi v slovenskem in mednarodnem športu," je dejal Gabrovec.
Gabrovec je ob koncu posebej podčrtal Kocijančičevo osebnost. "Izjemen mož, velik človek. Nikoli ni povzdignil glasu, vedno je znal pomiriti strasti in ni bil zahrbten, ne za sodelavce in tudi drugače ne. Za člane Evropskih olimpijskih komitejev je bil kot oče, tako so mu mnogi tudi rekli. Izjemno smo ga cenili doma in na tujem. Seveda je imel tudi peščico nasprotnikov, ampak tako pač je. Ampak mi vemo, kdo je bil Janez Kocijančič," je še zaključil sedanji predsednik krovne športne organizacije v državi.
