Tudi sveča postane odpadek

Večina držav članic Evropske unije nima problema z nagrobnimi svečami, z izjemo Slovenije, Avstrije in Poljske. Ravno Slovenci jih ob 1. novembru – dnevu mrtvih prižgemo več kot kateri koli drug narod. Vsako leto uporabimo več kot 20 milijonov nagrobnih sveč, pri čemer jih v obdobju, ko se spominjamo mrtvih, samo na ljubljanskih Žalah prižgemo kar pol milijona. In tako vsako leto v zabojnikih konča kar 8000 ton izgorelih sveč.

Kupujte sveče s trikotnikom ali PP oznako

Ekologi opozarjajo, da gre za veliko izgubo materiala, ki bi ga lahko predelali in vnovič uporabili. Najslabše so plastične sveče, ki jih kupuje kar 90 odstotkov ljudi. Težava je tako v odpadku, ki se počasi razkraja, kot tudi pri emisijski vrednosti ob sežiganju. Bolj okolju prijazne so sveče s trikotnikom s številko pet na sredini ali napisom PP, ki pomeni, da je ohišje iz polipropilena, primernega za recikliranje. Pri nekaterih lahko menjavate samo vložek z voskom, ohišje pa lahko uporabljate več let. Trajne so iz stekla in keramične, pri čemer bodite tudi pri nakupu vložka pozorni na oznake za recikliranje. Obstajajo pa tudi sveče, ki za gorenje uporabljajo tekoči vosek, ki ga po potrebi dolivamo, pa tudi solarne z večno lučko, ki za svoje delovanje izkoriščajo svetlobo.

Nagrobne sveče v posebne zabojnike

Pomena zdravega okolja se zavedajo tudi na ministrstvu za okolje, kjer so pripravili Uredbo o ravnanju z odpadnimi nagrobnimi svečami, ki bo začela veljati 1. januarja 2010. Njen namen ni ločiti okolju bolj in manj prijazne sveče, temveč urediti vsaj ravnanje z vsemi odpadnimi nagrobnimi svečami. Sestavni deli sveč iz kovin, plastike ali stekla, ki ostanejo kot odpadek po uporabi, se z uredbo uvrščajo med odpadno embalažo, zabojnike pa mora urediti upravljavec pokopališča.

V veljavi je že uredba, ki uvaja plačevanje okoljske dajatve zaradi nastajanja odpadnih nagrobnih sveč, ki so na plečih proizvajalcev in uvoznikov sveč. Njene določbe se uporabljajo za nagrobne sveče, dane v promet po 1. januarju 2009. Osnova za obračunavanje okoljske dajatve je letno nadomestilo zaradi vodenja evidenc zavezancev za plačilo okoljske dajatve, ki znaša 33,36 evra, in enote obremenitve za posamezno vrsto embalaže. Zavezanec mora na primer za 15.000 kilogramov nagrobnih sveč plačati 51 evrov.

V svečarstvu Jurkovič, kjer ob 1. novembru prodajo 50-odstotkov svoje zaloge nagrobnih sveč, so za 24ur.com pojasnili, da svečarji vzpostavljajo sistem pobiranja in recikliranja sveč, ki nastopi z novim letom. David Jurkovič se sicer zaveda, da uredba ''sledi evropskim smernicam, da za odpadek poskrbi tisti, ki ga povzroči''. ''Vendar je situacija v Sloveniji zaradi množine in majhnosti posameznih proizvajalcev specifična in bi morala biti po našem mnenju preko javnih služb. Kritje nastalih stroškov pa bi se moralo pobirati pri končni prodaji, kjer bi bil učinek na končno ceno najmanjši, tako pa se bo strošek vštel pri proizvajalcu in se po nepotrebnem napihoval skozi kalkulacije trgovcev,'' je opozoril.

Ob pokopališču morajo biti po novem letu zabojniki za zelene odpadke ločeni z zabojniki z napisom 'Samo za odpadne nagrobne sveče'. Največ pa lahko stori posameznik, ki bi se moral zavedati, da s številnimi svečami ne izraža močnejše ljubezni do pokojnika. In povpraševanje že od nekdaj narekuje trg – če boste kupovali okolju prijazne sveče, bodo svečarji slej kot prej tradicionalne materiale zamenjali z novimi, okolju prijaznejšimi.