TEŠ bo zaustavil aktivnosti za vzpostavitev sosežiga odpadkov

"Ne želimo si pripenjati medalje za rezultat glasovanja na občinski seji, vendar moramo poudariti, da bi brez celoletnih naporov Šaleškega EKO gibanja, ozaveščanja glede trajnih škodljivih posledic na zdravje prebivalcev in okolje ter opozarjanja na netransparentnost in pomanjkljivosti v upravnih postopkih tako na strani TEŠ kot na strani Občine Šoštanj projekt, ki je za dolino izjemno škodljiv, težko preprečili. Naš trud je poplačan. Tega smo veseli, saj zavrnitev sosežiga odpadkov prinaša možnost za razmislek o razvojnih možnostih Občine Šoštanj in Šaleške doline, ki bodo umeščene v zdravo in spodbudno naravnano okolje," so po sinočnji seji Občine Šoštanj sporočili iz Šaleškega EKO gibanja.

Šoštanjski občinski svetniki so na včerajšnji seji namreč sprejeli sklep, s katerim so izrazili nasprotovanje sosežigu, vodstvo TEŠ pa je obljubilo, da bo spoštovalo odločitev lokalnih prebivalcev in ustavilo aktivnosti za vzpostavitev sosežiga odpadkov v TEŠ 6. "Glede na izjave pooblaščenih oseb s strani TEŠ-a in HSE so bili vsi prisotni v dvorani – in tudi tisti, ki smo sejo neposredno gledali po spletu – prepričani, da na podlagi tega sklepa sledi umik projekta in vloge za sosežig s strani TEŠ," sporočajo iz Šaleškega EKO gibanja. 

Med razpravo so namreč pooblaščene osebe HSE večkrat sporočile svetnikom Občine Šoštanj, da bo TEŠ, če se svetniki odločijo, da so proti sosežigu, umaknil projekt oziroma od njega odstopil. Mitja Tašler, direktor TEŠ, je dejal, da ne želi biti tisti direktor, ki bi poslabšal stanje okolja v dolini, v kateri živi: "Strokovno je treba proučiti pozitivne in negativne vplive. Dal sem vam besedo in tako bo, kot boste rekli. Ampak prej je treba soočiti vse argumente." 

Marko Štrigl, poslovni direktor HSE, je medtem dejal: "Brez sosežiga bomo šli na pot hitrejšega zapiranja premogovnika. Poročilo o vplivih na okolje so pripravili najboljši strokovnjaki. Če ne sprejmemo sosežiga, ne bo nič narobe. Ste pa svetniki pred odgovorno odločitvijo. Predlagam dve možnosti. Prva je, da se začnemo pogovarjati, druga pa, da ste proti. V imenu celotne uprave HSE zagotavljam, da bomo, če boste proti, sosežig končali."

A kot opozarjajo v Šaleškem EKO gibanju, sta v javnosti prišli dve izjavi, in sicer neuradna, po kateri naj bi TEŠ na podlagi soglasnega sklepa svetnikov Občine Šoštanj TEŠ odstopil od projekta sosežiga SRF, in uradna, po kateri naj bi TEŠ od projekta sosežiga SRF odstopil če, če bi se proti sosežigu opredelili tudi Občina Šmartno ob Paki in Mestna občina Velenje. Kdaj bodo mestni svetniki občin Velenje in Šmartno ob Paki razpravljali o poročilu o sosežigu nenevarnih odpadkov v Tešu, še ni znano.

Prav zato zdaj v omenjenem gibanju od članov uprav in nadzornih svetov Slovenskega državnega holdinga, Holdinga Slovenske elektrarne (HSE) in TEŠ zahtevajo uradno izjavo o odstopu od projekta sosežiga odpadkov. "Že ves čas namreč trdimo, da zagotavlja TEŠ transparentnost in pripravljenost na dialog zgolj na deklarativni ravni, ravna pa ravno nasprotno. Niti pomisliti nočemo, da bi bilo res, da so predstavniki TEŠ in HSE v dvorani govorili neresnico ali s figo v žepu, ko so dvorano zapustili, pa so pravili, da se ne bodo predali in da so bile njihove izjave morda samo pritisk na šoštanjske svetnike," so še zapisali.

"Sosežig trdnega goriva iz odpadkov (SRF) bi Šoštanjčanom prinesel več slabega kot dobrega"

Kot največjo težavo sicer vidijo izpuste, ki bi se pojavili pri sosežigu. Menijo, da bi sosežig trdnega goriva iz odpadkov (SRF) Šoštanjčanom prinesel več slabega kot dobrega. Navedli so tudi, da je treba imeti za začetek dobre zgodbe čisto in zdravo okolje ter da se kakovost zraka ne more meriti v odstotkih. Posamezni svetniki so izpostavili, da ob tem težko podprejo projekt, ki vzbuja veliko dvomov, in pozvali TEŠ ter njegovega lastnika, Holding Slovenske elektrarne (HSE), k družbenoodgovornemu ravnanju.

Generalni direktor HSE Viktor Vračar je povedal, da prihaja čas, ko se bodo tehnologije energetske izrabe premoga izpele, in je zato treba iskati nove rešitve. Opozoril je, da vetrnega in vodnega potenciala v Šaleški dolini ni, postavitev sončnih elektrarn namesto šestega bloka TEŠ pa bi po njegovih besedah stala pet milijard evrov.

Dejal je, da je projekt sosežiga nastal na podlagi dobrih praks v tujini. Postregel je s podatkom, da ima 22 termoelektrarn v Nemčiji okoljevarstveno dovoljenje za sosežig. Po Vračarjevih besedah je sosežig goriva SRF prvi korak k postopnemu opuščanju uporabe lignita. Poudaril je še, da je projekt sosežiga smiseln, a ga ne bodo nadaljevali, če mu bo lokalna skupnost nasprotovala.

Na šoštanjski občini pa so povedali, da sredin sklep o zavrniti sosežiga ni pravno zavezujoč za TEŠ, ki še čaka na okoljevarstveno dovoljenje s strani okoljske agencije. Trenutno pa poteka formalni pregled vložene dokumentacije za pridobitev okoljevarstvenega dovoljenja.

Nevladniki za čim prejšnji konec kurjenja premoga v TEŠ

Hkrati pa je skupina nevladnih organizacij danes opozorila, da lahko Slovenija evropski podnebni cilj zniževanja emisij toplogrednih plinov doseže le s scenarijem, ki predvideva zapiranje premogovne proizvodnje v Termoelektrarni Šoštanj (TEŠ) leta 2033. Pozvali so k čim hitrejšemu začetku pravične energetske tranzicije.

Ministrstvo za infrastrukturo je objavilo osnutek okoljskega poročila o nacionalni strategiji za izhod iz premoga in prestrukturiranje premogovnih regij v skladu z načeli pravičnega prehoda. Iz njega je razvidno, da bi evropski podnebni cilj dosegli le s scenarijem ukinitve premoga v TEŠ leta 2033, so danes izpostavile organizacije Focus, Greenpeace in Umanotera.

Nevladniki zahtevajo, da se ta ugotovitev, kot tudi zaveze pariškega podnebnega sporazuma, upošteva pri okoljski oceni in končni izbiri scenarija.

Spomnili so, da bo Slovenija do konca leta sprejela nacionalno strategijo za izhod iz premoga in prestrukturiranje premogovnih regij v skladu z načeli pravičnega prehoda, ki bo določila letnico zapiranja premogovne proizvodnje v TEŠ. Trenutni osnutek strategije, ki ga analizira tudi okoljsko poročilo, ponuja tri scenarije oz. časovnice končanja sežiga premoga v TEŠ: 2033, 2038 in 2042.

Okoljsko poročilo vse tri scenarije ocenjuje kot sprejemljive, čeprav se le scenarij 2033 sklada z evropskim ciljem zniževanja emisij toplogrednih plinov za 55 odstotkov do leta 2030, ki ga je Svet EU sprejel na zasedanju decembra 2020, so posvarili. Iz ciljev pariškega podnebnega sporazuma, ki ga je ratificirala tudi Slovenija, pa izhaja, da bi morale države OECD, vključno s Slovenijo, premogovno proizvodnjo opustiti do leta 2030.

"Pandemija covida-19 nam je pokazala, kako pomembno je upoštevati znanost. Če vzamemo resno opozorila znanosti glede podnebne krize, čez 10 let ne bomo več kurili premoga na evropskih tleh," je dejala Katja Huš iz Greenpeacea Slovenija.

"Ključno je, da pravično energetsko tranzicijo začnemo čim hitreje, da bomo sploh imeli možnost izpasti kot njeni zmagovalci," je menil Tomislav Tkalec iz Focusa. "Takoj moramo sprejeti novo realnost in vse napore vložiti v pravičen prehod regije, sicer se lahko ponovi zgodba Zasavja," pa je prepričan Andrej Gnezda iz Umanotere.

Nevladniki so spomnili, da trenutno le še sedem držav EU ni napovedalo izstopa iz premoga. Od tistih, ki takšen načrt imajo, le Nemčija načrtuje ta energetski premik po letu 2030. Življenjska doba šestega bloka TEŠ(TEŠ 6) se sicer izteče leta 2054.