Telefon je kradljivec naše pozornosti. In nikjer to ni tako nevarno kot za volanom. "Kadar uporabljamo telefon, so naši reakcijski časi po navadi daljši, manj smo zbrani na samo vožnjo, manj smo zbrani na druge stvari, manj opazujemo okolico, težje predpostavimo neko nesrečo," opozarja Danijel Granda, inštruktor varne vožnje pri AMZS. "Če nekdo drži nekaj drugega v rokah, ali je to sendvič ali je to cigareta ali je to telefon, že pomeni, da se deloma ukvarja z nečim drugim, ne samo s tem, da se osredotoča na vožnjo," dodaja Saša Jevšnik Kafol, namestnica direktorice agencije za varnost prometa.
Mnogi pot iz službe izkoristijo za opravljanje telefonskih pogovorov. Vedno več ljudi sicer telefonira prostoročno, kar je zakonsko dovoljeno. Vendar agencija za varnost prometa tudi to odsvetuje. Tudi prostoročni telefonski pogovor je namreč lahko bistveno bolj nevaren kot pogovor s sopotnikom v avtu.
"Bistvena razlika je v tem, da je sopotnik tudi del vožnje. Kar pomeni, da tudi sopotnik nekako gleda ven skozi vetrobransko steklo. In običajno bo, če pride do nekih kritičnih situacij, tudi sopotnik malo umolknil. Medtem ko sogovornik na drugi strani telefona te situacije ne vidi," pojasni Granda.
Hkrati so lahko težki in čustveni pogovori za voznika izredno obremenjujoči. "Predvsem iz stališča, da so naši možgani oziroma naši miselni procesi skoncentrirani na pogovor, ne na vožnjo," še dodaja Granda.
Če torej že telefoniramo med vožnjo, naj bodo to le najnujnejše zadeve, še bolje pa je, če se ustavimo na primernem mestu in opravimo telefonski klic.
KOMENTARJI (100)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.