'Za volanom ne bodite za ekranom, v prometu ne bodite na spletu'

Mobilni telefoni močno vplivajo na kognitivne sposobnosti voznika, kar v doktorski nalogi z naslovom Vizualna pozornost voznika na prometno okolje in dogajanje ob prisotnosti motenj znotraj vozila ugotavlja tudi Tina Cvahte Ojsteršek s Fakultete za logistiko Univerze v Mariboru. Za potrebe naloge so izvedli terenski eksperiment, kjer so 23 udeleženih voznikov v realnem okolju izpostavili 15 motnjam znotraj vozila, ki so povezane z uporabo mobilnega telefona (prostoročno ali običajno), iskanjem stvari v avtomobilu ali nastavljanjem ali upravljanjem s sistemi v avtomobilu.

Ugotovili so, da vizualno pozornost voznikov poleg mobilnega telefona najbolj zmotijo aktivnosti znotraj avtomobila, ki se nanašajo predvsem na nastavljanje sistemov znotraj avtomobila in jih vozniki navadno opravljajo brez razmišljanja o posledicah. Poleg uporabe telefona se je za zelo problematično aktivnost izkazalo upravljanje z različnimi sistemi v avtomobilu, kot so nastavljanje klimatskega sistema, tempomata, navigacije in radia. Gre za motnje, ki jih vozniki opravljajo skoraj nezavedno, čeprav bi lahko njihovo uporabo brez težav preložili na kasnejši čas. Pri teh nalogah so namreč vozniki na vetrobransko steklo gledali manj kot 30 odstotkov časa opravljanja celotne naloge.

Najbolj izpostavljena skupina voznikov so sicer poklicni vozniki, saj so zaradi narave dela izpostavljeni večjemu naboru motenj znotraj vozila, poleg tega pa so pogosteje pod vplivom drugih dodatnih dejavnikov, kot so utrujenost ali motnje kognitivne pozornosti.

'Klic, sporočilo, všeček ali objava na družbenih omrežjih naj počakajo'

Policija je sicer v letošnjem letu zabeležila manjše število tovrstnih kršitev kot v enakem obdobju lani. Do 15. novembra je namreč zabeležila 22.540 kršitev uporabe mobilnega telefona med vožnjo, lani v enakem času pa 30.866. "Trend upada je mogoče pripisati poostreni zakonodaji, ozaveščanju Agencije za varnost prometa skozi vse leto in nadzoru Policije," menijo pristojni.

Med kršitelji izstopata dve starostni skupini. Skupina med 35 in 44 leti predstavlja skoraj tretjino vseh kršiteljev (27 odstotkov), skupina med 25 in 34 leti pa 20,4 odstotka, nekaj več kot petino vseh kršiteljev. Podobno je tudi v starostni skupini med 45 in 54 leti, kjer so zabeležili točno 20 odstotkov kršiteljev. V starostni skupini od 55 do 64 let so medtem zabeležili 13,2 odstotka kršiteljev, najmanj pa je kršitev v starostnih skupinah do 18 let, od 18-24 let in nad 65 let.

"Glede na kategorijo udeleženca pa prevladujejo vozniki osebnih avtomobilov, ki jih je bilo 13.389 oz. 59,4 odstotka, slaba četrtina oz. 5347 pa je bila voznikov tovornih vozil," navajajo ter ob tem dodajajo, da je vse več kršiteljev tudi med vozniki e-skirojev. Teh je bilo letos 35, lani pa le osem.

Preventivna akcija "Varno brez telefona v prometu" bo potekala med 21. in 27. novembrom, v tem času pa bo Policija nadzirala uporabo mobilnih telefonov in drugih naprav ter opreme (tablic, prenosnih računalnikov, slušalk), ki motijo voznikovo vidno in slušno zaznavanje ali možnost obvladovanja vozila. Ob tem pa bodo pozorni tudi na druge prekrške, predvsem tiste, ki so povezani z izpostavljenimi udeleženci v prometu – pešci, kolesarji, vozniki e-skirojev. Agencija bo v tem času izvajala medijske aktivnosti ter v sodelovanju s Svetom za preventivo in vzgojo v cestnem prometu Mestne občine Ljubljana z nadcestnimi transparenti opozarjala na tveganja, ki jih prinaša uporaba mobilnega telefona v prometu.

Agencija za varnost prometa in Policija zato pozivata: "Klic, sporočilo, všeček ali objava na družbenih omrežjih naj počakajo. Za volanom ne bodite za ekranom, v prometu ne bodite na spletu!"

Nova zakonodaja prinesla strožje kazni

Agencija je vrsto let opozarjala na veliko tveganje, ki ga predstavlja uporaba mobilnih telefonov v prometu in predlagala zakonske spremembe. Te so bile z lansko novelo Zakona o pravilih cestnega prometa v celoti sprejete, veljati pa so začele sredi avgusta. V okviru akcije želi Agencija voznike ozaveščati in informirati o tveganjih zaradi uporabe mobilnega telefona med vožnjo ter novih zakonskih določbah.

Za uporabo mobilnega telefona med vožnjo je za voznike motornih vozil predpisana kazen 250 evrov ter tri kazenske točke. Za udeležence v prometu, ki ne potrebujejo vozniškega dovoljenja (kolesa, e-skiroji in ostala lahka motorna vozila), pa kazen za uporabo mobitelov, slušalk in drugih naprav med vožnjo znaša 120 evrov.

Zakon sicer dovoljuje uporabo naprave za prostoročno telefoniranje, ki pa ga Policija in Agencija odsvetujeta, saj odvrača pozornost voznika. "Med vožnjo ne upravljajte s telefonom, saj je vožnja aktivnost, ki ji moramo posvetiti vso pozornost. V primeru nujne uporabe mobilnega telefona se ustavite na primernem mestu zunaj vozišča in pot nadaljujte šele, ko končate s pogovorom," še svetujejo.

'Gre za podobno tveganje, kot da bi razdaljo prevozil z zaprtimi očmi'

Ob tem opozarjajo na to, da uporaba mobilnega telefona med vožnjo podaljšuje reakcijski čas voznika. Mobilni telefon se ne šteje med primarne vzroke za nastanek prometne nesreče, vendar pa je izjemno pomemben dejavnik tveganja za njihov nastanek, je v raziskavi ugotovila Cvahte Ojsterše.

Tuje raziskave kažejo, da je med pisanjem SMS sporočila ali pregledovanjem družbenih omrežij voznik povprečno pet sekund osredotočen na telefon in ne na vožnjo. Pri hitrosti 60 kilometrov na uro v tem času prevozi razdaljo več kot 83 metrov, v naselju, pri vožnji 50 kilometrov na uro pa prevozi skoraj 70 metrov. Še večje tveganje pa je na avtocestah in na hitrih cestah, kjer voznik prevozi veliko daljšo razdaljo. "Gre za podobno tveganje, kot da bi takšno razdaljo prevozil z zaprtimi očmi." Voznik namreč vozi z bistveno zmanjšano pozornostjo in s tem ogroža sebe in vse druge udeležence prometa, pojasnjujejo izvajalci akcije.

Med uporabo mobilnega telefona pa je uporabnikova pozornost zmanjšana v treh vidikih zaznavanja in upravljanja, vidnem, telesnem in miselnem. Z uporabo mobilnega telefona med vožnjo se namreč pomembno zmanjšuje zbranost voznika in zmožnost za pozornost na dogajanje na cesti in v njeni okolici. Voznik lahko spregleda ključne informacije iz okolja, zato se poveča tveganje za nastanek prometne nesreče.

Pri voznikih so različne študije ugotovile tudi do 50 % slabši reakcijski čas kot pri vožnji v normalnih pogojih: počasnejše zaznavanje prometne signalizacije in reagiranje nanjo, daljši zavorni čas, zmanjšano zaznavanje okolice in prometa, večje tveganje pri odločitvah, kot je npr. zmanjšana varnostna razdalja, manjše prilagoditve razmeram na cesti in drugo.