Slovenija

Politični 'varuhi ustave'?

Ljubljana, 24. 04. 2008 09.27 |

PREDVIDEN ČAS BRANJA: 4 min
Avtor
Špela Zupan/Dražen Šumiga
Komentarji
6

Oblast ima možnost, da imenuje ustavne sodnike, ki ustrezajo njeni politični opciji, opozarjajo zagovorniki reforme.

Predsednikova pobuda vsebuje šest točk. Med drugim predlaga, da ustavno sodišče preneha s presojo glede ustavnosti in zakonitosti podzakonskih predpisov, preneha pa naj tudi z odločanjem o sporih glede pristojnosti med sodišči in drugimi državnimi organi.
Predsednikova pobuda vsebuje šest točk. Med drugim predlaga, da ustavno sodišče preneha s presojo glede ustavnosti in zakonitosti podzakonskih predpisov, preneha pa naj tudi z odločanjem o sporih glede pristojnosti med sodišči in drugimi državnimi organi. FOTO: Državni zbor

Predsednik republike Danilo Türk je kot prvi predsednik v samostojni Sloveniji nagovoril poslance. Ob nagovoru v državnem zboru glede položaja ustavnega sodišča je predsedniku državnega zbora Francetu Cukjatiju izročil pobudo za spremembo določb ustave, ki se nanašajo na pristojnost in delovanje ustavnega sodišča. "Želim si skrbne preučitve in konstruktivne razprave, ki bo omogočila reformo, kakršno nujno potrebujemo," je poudaril. Govor predsednika v celoti …

Tudi opozicijske stranke menijo, da so Türkovi predlogi strokovno podkovani. Več o tem ...

'Pobuda ni pravno zavezujoča, a vendar je zelo pomembna'

Predstojnik Katedre za ustavno pravo na Pravni fakulteti v Ljubljani, Igor Kaučič, je za 24ur.com povedal, da predsednik Türk pravno-formalno ni predlagatelj sprememb, vendar pa je njegova pobuda zaradi avtoritete, ki mu gre kot predsedniku, zelo pomembna. Kaučič meni, da bi se lahko uradni predlagatelji za spremembo ustave, 20 poslancev, vlada ali pa 30.000 volivcev, sklicevali nanjo. Da pa pride do spremembe ustave, mora zanjo glasovati vsaj 60 poslancev, to je dve tretjini vseh. ''S strani Türka gre za splošno pobudo, s katero bi izboljšali vlogo Ustavnega sodišča. Predsednik ni predlagal konkretnih rešitev, temveč opozarja na kritične točke,'' je povedal Kaučič.

Poslanci so ob prihodu predsednika Türka vstali.
Poslanci so ob prihodu predsednika Türka vstali. FOTO: Državni zbor
V ustavi se določi, da ustavno sodišče lahko v manj pomembnih stvareh odloči v ožjih senatih, saj bi se na ta način enako kot pri drugih državnih in meddržavnih sodiščih doseglo racionalno udeležbo ustavnih sodnikov pri odločanju. Predsednik Danilo Türk

V delu, da bi Ustavno sodišče omejilo presojo ustavnosti in zakonitosti, je Türk predlagal, da bi se odpravila presoja podzakonskih predpisov, med katerimi so med drugim uredbe, pa tudi zazidalni načrti in podobno, je pojasnil Kaučič. Slednje bi lahko na primer presojala redna sodišča, s čimer bi razbremenili Ustavno sodišče, ki bi se lahko bolj posvetilo pomembnejšim zadevam. Glede ustavne pritožbe Türk predlaga, da bi posamezniki po novem vlagali pritožbo, če bi lahko upravičili svoj pravni interes. Tako bi moral biti pritožnik vpleten, na primer s sodbo, s čimer bi ''napadel'' nižji akt in preko tega posredno višjega. Ustavno sodišče bi nato samo presojalo, katero zadevo bo obravnavalo, in se osredotočilo zgolj na najpomembnejše. Svoje odločitve po novem ne bi več posebej pojasnjevalo.

Nič več ''vsi o vsem''

Türk je prav tako predlagal reorganizacijo Ustavnega sodišča. Tako ''vseh devet ustavnih sodnikov ne bi več odločalo o vsem'', temveč bi se zadevam posvetili v manjših senatih, ki bi se tudi osredotočali na različna pravna področja, je pojasnil Kaučič. Türka prav tako skrbijo volitve ustavnih sodnikov. Kaučič je opozoril, da so izrazito spolitizirane. ''Predlaga jih predsednik, ki je politik, voli pa jih najbolj politični organ v državi, državni zbor. Tako aktualna politična opcija voli svoje, zato lahko - hipotetično - ustavni sodnik zlorabi položaj,'' je pojasnil Kaučič. Prav tako ga skrbi, ker lahko ena politična opcija, ki je takrat na oblasti, ''v svojem mandatu izvoli kar osem ustavnih sodnikov, kar pa za pravno državo ni dobro''. Meni, da bi morala imeti oblast v mandatu na primer možnost izvoliti samo tri ustavne sodnike, s čimer bi se oblikovalo Ustavno sodišče, ki bi ga sestavljali člani različnih političnih opcij. Kaučič upa, da se bo politika v Sloveniji dvignila na tako visoko raven, da bodo njeni akterji ugotovili, da je to pravilna pot.

Varuhi ustave

Türk je opozoril tudi na visoko število neuresničenih odločb ustavnega sodišča. Iz poročila ustavnega sodišča za leto 2007 po njegovih besedah izhaja, da je bilo ob koncu preteklega leta neizvršenih kar 17 odločb, od tega 13 odločb, s katerimi je bila ugotovljena neustavnost zakonov, pa se zakonodajalec nanje ni odzval. "Pozivam državni zbor, da vloži nove napore za razrešitev vprašanj, ki izvirajo iz omenjenih odločb, in da odpravi neustavnosti."
Türk je opozoril tudi na visoko število neuresničenih odločb ustavnega sodišča. Iz poročila ustavnega sodišča za leto 2007 po njegovih besedah izhaja, da je bilo ob koncu preteklega leta neizvršenih kar 17 odločb, od tega 13 odločb, s katerimi je bila ugotovljena neustavnost zakonov, pa se zakonodajalec nanje ni odzval. "Pozivam državni zbor, da vloži nove napore za razrešitev vprašanj, ki izvirajo iz omenjenih odločb, in da odpravi neustavnosti." FOTO: Državni zbor

Ustavno sodišče, ki ga sestavlja devet sodnikov, ima poseben položaj. Pri ustavni pritožbi je nad drugimi sodišči v državi, pri presoji ustavnosti in zakonitosti pa je edino, ki lahko presodi, da je akt neustaven. ''Ko pa varuje ustavo, je nad vsemi v državi, nad državnim zborom, vlado, sodišči. Zato mu lahko rečemo tudi varuh ustave,'' je pojasnil Kaučič.

Iz parlamentarnega v predsedniški sistem?

Nekateri sumijo, da je predsednik Türk z nagovorom poslancev naredil prvi korak za spremembo parlamentarnega sistema v predsedniškega, po katerem bi imel bistveno več pristojnosti. Kaučič je poudaril, da bi bilo treba za kaj takega spremeniti ustavo. ''Med vsemi evropskimi državami ima slovenski predsednik nedvomno najmanjše pristojnosti, zato je tudi najbolj oslabljen. Seveda pa se je odločil, da bo aktiven predsednik, in svojo funkcijo optimalno izvršuje. S tem ni nič narobe, sporno bi bilo, če bi prekoračil pooblastila,'' je zaključil Kaučič.

Govor predsednika Türka v državnem zboru
UI Vsebina ustvarjena brez generativne umetne inteligence.

KOMENTARJI (6)

Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.

exim@t-2.net
25. 04. 2008 08.53
stitch: bodi konstruktiven, ne žali. Si ti naredil OŠ? Po pisanju sodeč obvladaš samo narečja, slovenski, pravi, slovnični jezik ti je tuj, angleščina-Bog pomagaj; ostali jeziki bivše Juge-znati jih je čisto v redu, saj jezik sam po sebi ni kriv, da so ljudje po mentaliteti drugačni od nas. Bilo bi čudno, bil bi čudež, če bi ti spravil skupaj kakšen pameten, konstruktiven komentar. Očitno si se, ali preimenoval ali pa so te nastavili mediji, da "drekaš" po Forumu. Umiri se, nagec! Zelo enak komentar velja za specialist "toro-gr".
KLIPAN71
25. 04. 2008 01.52
Baltazar in podobni. Sedanja oblast ima 17 primerov neupoštevanja odločb ustavnega sodišča, ne upošteva računskega sodišča, hoče razpustiti protikorupcijsko komisijo... Toliko o tem, kako sedanja vlada upošteva Slovenske zakone in spoštuje naše najvišje institucije. Diktatura obramboslovca.
Foen
24. 04. 2008 15.42
A man of a tavžent talents.
Foen
24. 04. 2008 15.39
Da se mi kdo ne drzne čet ataturka kej govort. Res je da ni popoln, vendar pa mu vsaka čast za opravljanje predsedniške funkcije, čevlji predsednika so mu kot uliti. Si pa po drugi strani predstavljam, da bi bil predsednik petrle s svojimi orglicami in čebelami. No pa sej je tudi poliglot, govori slovensko, hrvaško, srbsko, srbohrvaško in celo angleško. Voziti pa zna avto in celo druga vozila, kot so kolo, skiro, avion... Vav.
Ranunculus
24. 04. 2008 14.02
Meni se zdi, da je tudi zgodovinsko kolikor toliko podkovan in če iz zgodovine potegneš kak nauk si tudi za današnji čas dovolj širok. Sploh, če poznaš veliko pravne prakse v mednarodnih odnosih. Predsednik vlade na drugi strani se mi pa zdi, da v nulo pozna Slovenijo in Jugo, ker je kot obramboslovec pač moral poznati teren. O preostalem svetu pa ni ravno nek specialec. Ve, da obstajajo Amerika, Rusija in Izrael... tam je že kupoval orožje
baltbaltazar@email.si
24. 04. 2008 11.48
Prav gotovo je predsednik Türk strokovnjak s področja prava. Vendar bi od predsednika pričakoval širino, ki bi presegala le to področje. V dosedanjih nastopih in sporočilih v javnosti je bilo namreč prikazano le njegovo znanje s področja prava. Pa še v teh stališčih se da jasno razbrati, da govori v interesu določene politične opcije. Je to ves domet, ki ga premore gospod predsednik?