Predsednik republike Danilo Türk je kot prvi predsednik v samostojni Sloveniji nagovoril poslance. Ob nagovoru v državnem zboru glede položaja ustavnega sodišča je predsedniku državnega zbora Francetu Cukjatiju izročil pobudo za spremembo določb ustave, ki se nanašajo na pristojnost in delovanje ustavnega sodišča. "Želim si skrbne preučitve in konstruktivne razprave, ki bo omogočila reformo, kakršno nujno potrebujemo," je poudaril. Govor predsednika v celoti …
Tudi opozicijske stranke menijo, da so Türkovi predlogi strokovno podkovani. Več o tem ...
'Pobuda ni pravno zavezujoča, a vendar je zelo pomembna'
Predstojnik Katedre za ustavno pravo na Pravni fakulteti v Ljubljani, Igor Kaučič, je za 24ur.com povedal, da predsednik Türk pravno-formalno ni predlagatelj sprememb, vendar pa je njegova pobuda zaradi avtoritete, ki mu gre kot predsedniku, zelo pomembna. Kaučič meni, da bi se lahko uradni predlagatelji za spremembo ustave, 20 poslancev, vlada ali pa 30.000 volivcev, sklicevali nanjo. Da pa pride do spremembe ustave, mora zanjo glasovati vsaj 60 poslancev, to je dve tretjini vseh. ''S strani Türka gre za splošno pobudo, s katero bi izboljšali vlogo Ustavnega sodišča. Predsednik ni predlagal konkretnih rešitev, temveč opozarja na kritične točke,'' je povedal Kaučič.
V delu, da bi Ustavno sodišče omejilo presojo ustavnosti in zakonitosti, je Türk predlagal, da bi se odpravila presoja podzakonskih predpisov, med katerimi so med drugim uredbe, pa tudi zazidalni načrti in podobno, je pojasnil Kaučič. Slednje bi lahko na primer presojala redna sodišča, s čimer bi razbremenili Ustavno sodišče, ki bi se lahko bolj posvetilo pomembnejšim zadevam. Glede ustavne pritožbe Türk predlaga, da bi posamezniki po novem vlagali pritožbo, če bi lahko upravičili svoj pravni interes. Tako bi moral biti pritožnik vpleten, na primer s sodbo, s čimer bi ''napadel'' nižji akt in preko tega posredno višjega. Ustavno sodišče bi nato samo presojalo, katero zadevo bo obravnavalo, in se osredotočilo zgolj na najpomembnejše. Svoje odločitve po novem ne bi več posebej pojasnjevalo.
Nič več ''vsi o vsem''
Türk je prav tako predlagal reorganizacijo Ustavnega sodišča. Tako ''vseh devet ustavnih sodnikov ne bi več odločalo o vsem'', temveč bi se zadevam posvetili v manjših senatih, ki bi se tudi osredotočali na različna pravna področja, je pojasnil Kaučič. Türka prav tako skrbijo volitve ustavnih sodnikov. Kaučič je opozoril, da so izrazito spolitizirane. ''Predlaga jih predsednik, ki je politik, voli pa jih najbolj politični organ v državi, državni zbor. Tako aktualna politična opcija voli svoje, zato lahko - hipotetično - ustavni sodnik zlorabi položaj,'' je pojasnil Kaučič. Prav tako ga skrbi, ker lahko ena politična opcija, ki je takrat na oblasti, ''v svojem mandatu izvoli kar osem ustavnih sodnikov, kar pa za pravno državo ni dobro''. Meni, da bi morala imeti oblast v mandatu na primer možnost izvoliti samo tri ustavne sodnike, s čimer bi se oblikovalo Ustavno sodišče, ki bi ga sestavljali člani različnih političnih opcij. Kaučič upa, da se bo politika v Sloveniji dvignila na tako visoko raven, da bodo njeni akterji ugotovili, da je to pravilna pot.
Varuhi ustave
Ustavno sodišče, ki ga sestavlja devet sodnikov, ima poseben položaj. Pri ustavni pritožbi je nad drugimi sodišči v državi, pri presoji ustavnosti in zakonitosti pa je edino, ki lahko presodi, da je akt neustaven. ''Ko pa varuje ustavo, je nad vsemi v državi, nad državnim zborom, vlado, sodišči. Zato mu lahko rečemo tudi varuh ustave,'' je pojasnil Kaučič.
Iz parlamentarnega v predsedniški sistem?
Nekateri sumijo, da je predsednik Türk z nagovorom poslancev naredil prvi korak za spremembo parlamentarnega sistema v predsedniškega, po katerem bi imel bistveno več pristojnosti. Kaučič je poudaril, da bi bilo treba za kaj takega spremeniti ustavo. ''Med vsemi evropskimi državami ima slovenski predsednik nedvomno najmanjše pristojnosti, zato je tudi najbolj oslabljen. Seveda pa se je odločil, da bo aktiven predsednik, in svojo funkcijo optimalno izvršuje. S tem ni nič narobe, sporno bi bilo, če bi prekoračil pooblastila,'' je zaključil Kaučič.
KOMENTARJI (6)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.