Sviz bo pri svojih zahtevah vztrajal, vladi bo poslal tudi zahtevo po spremembi kolektivnih pogodb za šolstvo, znanost in kulturo, zakon o plačah v javnem sektorju pa bo poskušal spodbiti tudi na sodišču.
Sviz je danes predstavil razloge glavnega odbora sindikata za nasprotovanje zakonu o sistemu plač v javnem sektorju. Razpravljali so tudi o morebitni enodnevni protestni stavki v petek, ko naj bi državni zbor na izredni seji zakon sprejel, vendar se za takšno potezo niso odločili.
Kot je povedal glavni tajnik Sviz-a Branimir Štrukelj sta za glavni odbor sindikata najbolj sporni določbi o postopku vsakoletnega določanja plačilnih razredov, saj je ob neuspešnih usklajevanjih socialnih partnerjev presoja prepuščena državnemu zboru, in pa o omejevanju časa za dogovor o podpisu kolektivne pogodbe s konkretnim datumom, saj v primeru neuspelega dogovora vlada to enostransko naredi sama po predhodnem mnenju sveta za sistem plač. Glavni odbor se bo vnovič sestal prihodnji torek.
Zakon je po Štrukljevih besedah sporen tudi zaradi načina sprejemanja, zato napoveduje, da se bo zakon spreminjal, še preden se bo začel uporabljati. To bo pokazalo, da vladi ni do kakovostnega plačnega sistema, saj želi s hitrim sprejemom predvsem "ubežati nekaterim obveznostim, ki jih je prevzela lansko leto". Celotni problem se zato po njegovem mnenju prenaša naprej, saj se bodo nerešeni problemi odpirali, leto 2004, ko naj bi zakon začeli uporabljati, pa bo polno socialnih konfliktov. Štrukelj je tudi prepričan, da bo zakon na koncu bistveno dražji, kot bi lahko bil ob odgovornejšem ravnanju vlade pri njegovem sprejemanju. Zaradi pomanjkljivosti v zakonu SVIZ tudi ni podpisal izjave o usklajenosti, kar so v torek sicer nekateri sindikati storili. Prihodnji teden bo glavni odbor šolskega sindikata ponovno razpravljal o nadaljnjih ukrepih, stavka pa bi bila po Štrukljevih besedah preuranjena, čeprav se znotraj sindikata pojavljajo tudi zahteve po tej obliki protesta.
SVIZ sicer zakonu o sistemu plač v javnem sektorju nasprotuje tudi zato, ker po njihovem mnenju zmanjšuje pravice zaposlenih in njihovo možnost vplivanja na ceno dela. Menijo, da so razmerja osnovnih plač med poklicnimi skupinami neustrezna, saj postavljajo v boljši položaj nosilce funkcij v izvršilni, zakonodajni in sodni veji oblasti, izrazito pa podcenjujejo strokovnjake v vzgoji in izobraževanju ter kulturi. Zakon je zanje nesprejemljiv tudi, ker izgubljajo kolektivne pogodbe dejavnosti kot inštrument, preko katerega so lahko vplivali na ceno dela. Postopek sprejemanja kolektivne pogodbe je za javni sektor povsem nesprejemljiv in sindikate potiska v neenakopraven položaj. Povsem nejasno je tudi, tako SVIZ, kako bo določena in opravljena prva razvrstitev v plačne razrede, ko se bo zakon začel uporabljati. Vprašljiva sta še pomen in ovrednotenje napredovanja v strokovne nazive. Šolnikom se zdi nesprejemljivo, da zakon jemlje nekatere dodatke za specifična dela pri posameznih poklicih, nekatera določila pa so v nasprotju s konvencijami mednarodne organizacije dela in tudi s slovensko zakonodajo.
