Švedska strokovnjaka med neizvršnimi direktorji slabe banke

Vlada je na današnji seji imenovala štiri neizvršne direktorje Družbe za upravljanje terjatev bank oziroma t. i. slabe banke. Gre za švedska strokovnjaka Arneja Berggrena in Larsa Nyberga, državnega sekretarja na ministrstvu za finance Andreja Širclja in Moniko Pintar Mesarič z ministrstva za finance. Šircelj je po seji vlade povedal, da potekajo resni pogovori, da bi med neizvršne direktorje slabe banke privabili še kakega tujega strokovnjaka. Če bo to tako, bosta oba imenovana slovenska direktorja po njegovih besedah prepustila svoji mesti.

Berggrena je vladi v imenovanje predlagalo ministrstvo za finance, pri imenovanju pa ga je podprl tudi Mednarodni denarni sklad (IMF). Švedski strokovnjak je bil v zadnjem času kot predstavnik IMF aktiven pri pregledu ukrepov za sanacijo in prestrukturiranje bank v Španiji, kjer so prav tako vzpostavili slabo banko (Sareb). Pred tem je v letih 2010 in 2011 zasedal položaj globalnega vodje finančnega prestrukturiranja in obnovitev v švedski banki Swedbank in v okviru tega obravnaval tudi problematična bančna posojila na Švedskem, v pribaltskih državah, Rusiji, Ukrajini in ZDA. V letih 2008 in 2009 pa je bil predsednik uprave podružnice Carnegie Investment Bank na Švedskem, ki je bila ustanovljena za obravnavo problematičnih bančnih posojil banke in pospeševanja privatizacije banke po reševalni akciji vlade v letu 2008.

Nyberga je za neizvršnega direktorja predlagalo ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo, pri imenovanju pa ga je podprla tudi Evropska banka za obnovo in razvoj. V letih 2005 in 2006 je bil član delovne skupine na visoki ravni za krizno upravljanje v okviru ekonomsko-finančnega odbora EU, med letoma 2003 in 2006 pa član svetovalne skupine G10 deputies v okviru Banke za mednarodne poravnave v Baslu. Od leta 1999 do 2011 je opravljal tudi funkcijo namestnika guvernerja Švedske centralne banke.

Monika Pintar Mesarič je univerzitetna diplomirana ekonomistka. Od leta 2007 do leta 2012 je opravljala funkcijo vodje sektorja za upravljanje javnega premoženja in nadzora nad zadolževanjem javnega sektorja v okviru direktorata za javno premoženje na ministrstvu za finance, v letu 2012 pa je bila zaposlena v sektorju za spremljanje državnih pomoči v direktoratu za javno premoženje in finančni sistem na finančnem ministrstvu.

Šircelj je bil državni sekretar v kabinetu predsednika vlade z mandatom na ministrstvu za finance v prejšnji vladi Janeza Janše. Takrat je vodil ključne projekte na področju bančništva, financ in infrastrukture. V letih 2008 in 2009 je bil član sveta direktorjev pri Evropski investicijski banki. V letih 2009 do 2011 je bil svetovalec predsednika uprave v Gorenjski banki, na zadnjih volitvah pa je bil izvoljen za poslanca. Po odhodu DL iz koalicije in odstopu ministra za finance Janeza Šušteršiča je bil imenovan za državnega sekretarja na ministrstvu.

V nekaj dneh razpis za izvršne direktorje slabe banke

Neizvršni člani morajo v skladu z zakonom najpozneje v 15 dneh od imenovanja imenovati vršilce dolžnosti izvršnih direktorjev, medtem ko se izvršni direktorji nato izberejo na razpisu. Tega je treba objaviti najpozneje v šestih mesecih po uveljavitvi zakona. Šircelj je danes povedal, da bo razpis objavljen v najkrajšem mogočem času. "Govorimo o dneh, morda tednu," je dodal.

Novi državni sekretar na finančnem ministrstvu je povedal še, da je vladni odbor za gospodarstvo v torek sprejel statut Družbe za upravljanje terjatev bank, ki ga bo vlada obravnavala prihodnji teden, saj se mora družba pred tem vpisati še v ustrezni sodni register. Šircelj zagotavlja, da se projekt slabe banke tako kljub politični negotovosti nadaljuje. Tako v Banki Slovenije kot na ministrstvu tako po njegovih zagotovilih pospešeno potekajo dejavnosti za pripravo uredbe, v katerem naj bi bile združene vse določbe, za katere zakon zahteva, da jih vlada uredi s podzakonskim predpisom. Prav ti podzakonski predpisi so ključni za začetek delovanja slabe banke in prenos slabih bančnih terjatev nanjo.