Kmetijstvo je močno odvisno od narave. Tokrat kmetje tarnajo zaradi dvotedenskih visokih temperatur od 30 do 37 stopinj Celzija, ki so na lahkih peščenih tleh povzročile na posevkih koruze nepopravljivo škodo. Škoda je po prvih ocenah največja na Ptujskem in Ormoškem območju ter v Pomurju in na Dolenjskem območju. Ocena poškodb se giblje od 40 do 70 odstotkov.
Od drugih kultur so najbolj prizadeti posevki oljnih buč, krompirja in sončnic. Pri krompirju je suša nastopila v fazi intenzivne rasti gomoljev, ko je potreba po vodi velika. Količina in kakovost pridelka bo zato precej manjša.
Vrtnine na prostem so sicer v glavnem namakane, vendar so kljub temu utrpele škodo zaradi ožigov, ki so posledica visokih temperatur. Takšni pridelki niso primerni za trg. Vrtnine na prostem, ki niso bile namakane, so utrpele tudi do 100-odstotno škodo.
Večjo škodo (od 50 do 70 odstotkov) beležijo na območju Dravsko-Ptujskega polja in na obalnem območju, zlasti pri paradižniku, papriki, jajčevcih, bučkah, lubenicah, melonah, ker pri tako visokih temperaturah prihaja pogosto do osipanja cvetov, prav tako pa se v veliki meri pojavijo ožigi na plodovih.
Na travniških površinah je zaradi suše in vročine praktično ustavljena rast. Površine v predelu Haloz, Slovenskih Goric, Pomurja, Savinjske doline, zlasti na prisojnih legah, so posušene in zažgane. V zbornici ocenjujejo, da je že izpadel en odkos.
Močno je prizadeto rastišče kakovostnih trav, kar bo povzročilo daljšo obnovo rasti. Primanjkuje tako krme za odkos za pašo. Tudi na trajnih nasadih se suša in vročina že poznata, saj odpadajo plodovi, posebej na plitkih tleh. Plodovi so drobni in na njih je že opaziti ožige zaradi vročine.
KOMENTARJI (1)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.