Na lestvici padli za dve mesti

Slovenija je na indeksu zaznave korupcije Transparency International - Corruption Perception Index (CPI 2018) dosegla 36. mesto z oceno 60, pri čemer rezultat 0 pomeni visoko koruptivnost države, rezultat 100 pa 'zelo čisto' državo. V primerjavi s prejšnjim letom se je ocena Slovenije poslabšala za eno točko (61), na primerjalni lestvici držav pa je Slovenija izgubila dve mesti. Slovenija tako že od leta 2012 ne beleži vidnejšega napredka na Indeksu zaznave korupcije, so sporočili s Transparency International (TI) Slovenia, kjer ocenjujejo, da v Sloveniji še vedno ni ključnih sistemskih premikov, ki bi izboljšali stanje na področju boja proti korupciji in nas približali razvitejšim državam na področju preprečevanja in pregona korupcije.

Indeks zaznave korupcije razvršča države glede na zaznavo koruptivnosti javnega sektorja, naslanja pa se na neodvisne vire, med drugim na ustanove s področja upravljanja in analize poslovnega okolja. 

Transparency International (TI) Slovenia opozarja, da v Sloveniji pri ključnih sistemskih premikih še vedno ni dovolj zavzetosti, ki bi prinašala večje premike v pozitivno smer. Pri tem med drugim izpostavlja počasnost pri sprejemu novele zakona o integriteti in preprečevanju korupcije, za sprejem katere je po dolgi proceduri na vladi v prejšnjem sklicu DZ zmanjkalo časa, poroča STA.

TI: Vlada stori premalo

"Na to novelo čakamo dolgo. Predolgo. Vlado pozivamo, naj čim prejšnji sprejem sistemskih ukrepov za učinkovitejše preprečevanje korupcije, vključno z novim programom vlade za krepitev integritete in transparentnosti, ter čim prejšnja novelacija zakona o preprečevanju korupcije postaneta ena od njenih prednostnih nalog," besede predsednice TI Slovenia Alme Sedlar povzema sporočilo za javnost. Sedlarjeva ob tem dodaja, da na celostno ureditev še vedno čakajo tudi področja lobiranja, preprečevanja pojava vrtljivih vrat ter zaščite prijaviteljev oziroma žvižgačev.

Pomanjkanje napredka v TI Slovenia opažajo tudi pri vzpostavljanju integritete najvišjih predstavnikov oblasti. "Kljub večkratnim pozivom TI Slovenia tudi ta sklic DZ še ni sprejel etičnega kodeksa za poslance in poslanke, čeprav k sprejetju poziva Skupina držav proti korupciji – Greco. Neizpolnjevanje mednarodnih priporočil in zavez s področja integritete in preprečevanja korupcije meče slabo luč na vse javne institucije," pravi Sedlarjeva.

Slabo luč na državo meče tudi nesmotrna poraba javnih sredstev

Na zaznavo korupcije po oceni TI Slovenija vpliva tudi nesmotrna in nepregledna poraba javnih sredstev. Zato si želijo porabo javnih sredstev in izvedbo postopkov javnih naročil približati javnosti s projektom Pakt integritete, v okviru katerega TI od leta 2016 kot neodvisni opazovalec spremlja energetsko sanacijo bolnišnic.

Odziv KPK

Stagniranju Slovenije na indeksu zaznave korupcije po mnenju Komisije za preprečevanje korupcije botruje neprimeren odziv oz. odsotnost odziva odločevalcev, ko pristojni organi ugotovijo korupcijo. Spomnili so tudi, da KPK nima pristojnosti za konkretno ukrepanje. "Tako niti v nebo vpijoči primeri, kot je na primer TEŠ 6, niso deležni reakcije izvršilne in zakonodajne veje oblasti, ki bi odražala načelo ničelne stopnje tolerance do korupcije. Glede na težo dejanj je reakcija pogosto skorajda zanemarljiva, opozorila pa ne zaležejo," so zapisali.

Vodi Danska, na repu lestvice Sirija in Somalija

Najvišje na indeksu zaznave korupcije za leto 2018 sta med 180 državami Danska z oceno 88,1 in Nova Zelandija z oceno 87,2. Najslabše so uvrščene države, kjer je še vedno potekajo konflikti ali je bila nedavno vojna; to so Južni Sudan in Sirija z oceno 13 ter Somalija z oceno 10.

Na TI Slovenija še ugotavljajo, da primerjava indeksa z drugimi kazalci kaže, da se niže uvrščajo države, ki ne zagotavljajo medijske svobode in kjer so novinarji pogosto preganjani zaradi svojega poročanja. Prav tako je vidna povezava med indeksom zaznave korupcije in zagotavljanjem prostora za delovanje civilne družbe.