Na območju ljubljanskih Most sta 13. januarja v zaledenel ribnik padla dva otroka, ko se jima je pod nogami udrl led. Eden je uspel sam splezati ven, drugega so iz vode rešili svojci in ga oživljali do prihoda reševalcev. Dečka so nato prepeljali v Univerzitetni klinični center v Ljubljani, kjer so se borili za njegovo življenje.
Zgodba je dobila srečen konec, saj se je deček ta teden vrnil domov. Njegovi starši so še vedno pretreseni zaradi dogodka in si želijo to težko preizkušnjo čim prej pozabiti. Deček dobro okreva in zato pravijo, da so imeli srečo v nesreči. Takšne izkušnje pa ne privoščijo nikomur, zato pozivajo vse, naj bodo pazljivi.
Vsi trije primeri padcev otrok v vodo v zadnjem letu so se končali srečno
Na Univerzitetnem kliničnem centru Ljubljana (UKC Ljubljana) so sicer v zadnjem letu obravnavali tri takšne primere padcev otrok v vodo. Vsi trije so se končali srečno. Zasluga pa gre predvsem srečnim okoliščinam – hladni vodi in uigrani ekipi otroške intenzive, so poudarili v naši največji bolnišnici.
"Zelo mrzla voda je v takšnih primerih srečna okoliščina, saj znižana telesna temperatura že prej zmanjša presnovo. Ker možgani niso tako aktivni, pride do manjših posledic," je povedal vodja kliničnega oddelka za intenzivno terapijo otrok, primarij dr. Ivan Vidmar.
Ko človek pade v vodo, se bitje srca upočasni in kri se preusmeri v možgane in druge pomembne organe. Znanstveniki so ugotovili, da je ta odziv izrazitejši pri otrocih, zaradi česar lahko dlje preživijo v ledeni vodi.
V primeru otrok, ki padejo v vodo, je sicer pomembno čim prej začeti s temeljnimi postopki oživljanja.
Po sprejemu v bolnišnico pa se začne intenzivno zdravljenje zaradi podhladitve. "Pomembno pa je postopno in nadzorovano segrevanje, da ne pride do dodatnih poškodb. Govorimo od 0,2 do 0,5 stopinje Celzija na uro. Gre za posebno oblačilo, s katerim lahko nadzorujemo telesno temperaturo ali zunajtelesni krvi obtok ECMO," je pojasnil primarij dr. Vidmar.
Gre za zelo zahtevne medicinske postopke in potek mora biti zelo natančen. "Zahteva dobro uigrano ekipo zdravnikov in odličnih medicinskih sester ter opremljen oddelek intenzivne medicine. Za celotno državo takšno nalogo za otroško intenzivno medicino opravlja naš klinični oddelek,” je še pojasnil vodja kliničnega oddelka za intenzivno terapijo otrok.
Na ledu nismo nikoli povsem varni
Na ledu ni nikoli 100-odstotne varnosti, poudarjajo na Upravi za zaščito in reševanje RS. Nosilnost ledu je sorazmerna z njegovo debelino, trdnost pa je sorazmerna s kvadratom debeline, kar pomeni, da je pri polovični debelini trdnost kar štirikrat manjša. Največjo nosilnost ima homogeni led, ki je videti črne barve.
Prelomi in suhe razpoke ledu niso nevarni, zelo pa moramo biti pazljivi pri mokrih prelomih. Na takih mestih je led varen le, če izmerjena debelina zagotavlja dvojno nosilnost. Če opazimo, da led okoli nas poka v koncentričnih krogih, moramo takoj ukrepati, saj je to znak, da je led pod nami preveč obremenjen in se bo začel pogrezati.
Za varno gibanje manjše skupine ljudi mora biti led debel vsaj sedem centimetrov. Pri večji debelini dovoljene obremenitve naraščajo, vendar je treba upoštevati tudi varnostno razdaljo. Deset centimetrov debela plast homogenega ledu običajno zadošča dovoljeni obremenitvi skupine drsalcev in posameznih sprehajalcev.
