Včeraj je bila črna sreda. Študentske demonstracije so se pred državnim zborom sprevrgle v nasilje, nekateri udeleženci so v stavbo parlamenta metali granitne kocke, jajca, palice in transparente. Pred državni zbor je nekdo zalučal celo molotovko, zato je zagorelo grmovje. Protestov se je po navedbah Študentske organizacije Slovenije (ŠOS) udeležilo približno 15.000 oseb, kar je skoraj devet odstotkov vseh študentov in dijakov.
Delili letake 'Upri se represivni državi'
Dobili smo fotografije letakov, ki naj bi jih delili včeraj med študentskimi demonstracijami le moškim in na skrivaj. Po pričevanjih bralke, ki želi ostati anonimna, so bili oblečeni v črne majice s sloganom 'Si upaš? Imaš jajca?', na katerih je na eni strani narisana polna škatla jajc s pripisom 'Ali imaš jajca', na drugi pa je prazna škatla z datumom demonstracij, opisom stanja v državi, kot ga vidijo tvorci letaka in poziv: ''Upri se represivni državi. Ne dovoli, da eksperimentirajo s tabo!!!'
Kdo stoji za letaki, ni znano. So pa predstavniki študentskih klubov 15. marca premierju Borutu Pahorju sicer dali paket kokošjih jajc. Takrat je predsednik Zveze študentskih klubov Marko Funkl dejal, da upa, da jih ne bo treba drugič prinesti v kakšni drugi obliki. Predsednica Študentske organizacije (ŠOS) Katja Šoba pa je izjavila, da ''če bo šel Zakon o malem delu naprej v taki obliki, lahko pričakujemo marsikaj".
Peticija za razpustitev ŠOS
Javnost nasilje povečini obsoja. Mnogi krivijo organizatorje demonstracij in jih pozivajo k odstopu, a vodilni Študentske (ŠOS) in Dijaške organizacije (DOS) zanikajo odgovornost. Drugače misleči pa so preko spleta začeli zbirati podpise za razpustitev ŠOS. Ustanovitelji strani, kjer je peticija, pozivajo poslance k razpustitvi ŠOS zaradi izgredov, ''ki so si jih nad hramom demokracije privoščili mladi, zbrani pred državnim zborom v organizaciji Študentske organizacije Slovenije, zaradi nedopustnosti ravnanja organizatorja, ki meni, da se lahko zaključi demonstracije, ko mu uidejo izpod nadzora, in se izogne odgovornosti, zaradi izkoriščanja študentov s strani 'študentskih baronov', ki sedijo na različnih predobro plačanih funkcijah, in zaradi kopičenja imetja na račun študentov, od katerih študent nima nobene koristi''.
Več skupin na Facebooku obsoja nasilje
Mnogi so aktivni tudi na Facebooku , kjer je včeraj nastala tudi skupina '19. 5. 2010: SRAMOTA ZA SLOVENIJO'. Ima več kot 7000 članov, v opisu pa piše: ''Kdor 19. maja 2010 ni šel na demonstracije, ki so se sprevrgle v vandalizem, naj se pridruži ter s tem dokaže in pokaže, da se NE strinja s protestniki ter ŠOU in ŠOS!''
Pred študentskimi demonstracijami se je na Facebooku pojavila tudi skupina 'Šou študente samo izkorišča, zato NE grem na demonstracije', ki ima skoraj 7000 članov. V kratkem opisu piše: ''Nova jadrnica za 100.000 evrov, bogati zaslužkarji med študentskimi funkcionarji, ki bogatijo na račun študentskega dela – zato so tudi proti ukinitvi le-tega. Delodajalci ne zaposlujejo diplomantov, ker raje vzamejo študenta, ki pa nima nobenih pravic – ni regresa, ni bolniške, ni dopusta, če ti ni voljan plačati, pa se spet lahko obrišeš pod nosom. Gre zgolj za njihovo dobro! Študenti potrebujemo delovna mesta, varno zaposlitev, da bomo lahko čim prej diplomirali, ne pa da se statusi vlečejo v nedogled, ker večina študentov po diplomi pristane na zavodu, študentske organizacije in študentski servisi ter delodajalci pa si manejo roke.''
Več kot 5500 članov skupine 'SRAM me je, da sem študent/dijak zaradi tistih, ki so 19. maja protestirali!' meni, da so ''študentje in dijaki 19. maja brez veze protestirali. Večina jih sploh ni vedela, zakaj gre! Zakon je po večini nam v dobro. Slab je le za ŠOU in ostale podobne organizacije.'' Skupina '19. maj 2010: Sram me je, da sem študent' je bila ustanovljena ''za vse, ki kot študentje ali dijaki ne želite biti povezani z dogodki'' pred parlamentom. 'Parlament R.I.P. 19. 5. 2010 :)))' pa je ustanovljena "za zabavo in brez smisla" ter ima nekaj čez 2000 članov.
Mnenje so izrazili tudi bralci 24ur.com. Na anketno vprašanje, kdo je po vašem mnenju odgovoren za nasilje med študentskimi protesti, je doslej odgovorilo več kot 10.000 ljudi. Večina, 30 odstotkov, meni, da so krivi organizatorji, s 26 odstotki sledijo razgreti posamezniki med protestniki, s 24 odstotki pa aktualna oblast. 18 odstotkov pa jih meni, da je vandalizem posledica splošnega stanja v družbi.
ŠOS zavrača očitke
V Študentski organizaciji so v današnjem sporočilu za javnost ponovili, da se ne čutijo odgovorne za nasilje. "ŠOS je demonstracije organiziral v skladu z vsemi zahtevami, ki so opredeljeni v veljavnih predpisih in za organizacijo shoda pridobil vsa potrebna dovoljenja, kar pomeni, da so bile legalne in legitimne. Pristojni organi so bili s predpripravami na demonstracije in stanjem na prizorišču demonstracij ves čas seznanjeni, prav tako so imeli po veljavni zakonodaji pripravljene tudi lastne ukrepe za takšne primere, vendar niso uspeli zagotoviti varnosti reda in miru." Ponovili so, da so pozivali k demonstracijam brez alkohola.
'Za ohranjanje pozicij določenih skupin'
Vendar pa po mnenju predstojnice Centra za socialno psihologijo na Fakulteti za družbene vede Mirjane Ule sredine demonstracije niso nastale toliko iz pobud in tegob študentov, ampak so bile bolj vzpodbujene prav s strani študentskih funkcionarjev, študentskih servisov in njihovih interesov. Torej niso resnično premišljene in reflektirane teme, ki bi nastale v krogih študentov, pač pa vzpodbujene za ohranjanje pozicij določenih skupin, je prepričana Uletova.
Kar pa ne pomeni, da nezadovoljstva med mladimi ni, še pravi in dodaja, da je to po njenih opažanjih posledica strahu pred negotovo in nejasno prihodnostjo. Sedaj je sicer še neartikulirano, se pa zaradi tega nezadovoljstva in negotovosti odzivajo na pozive k uporu.
Tako je po njenem mnenju protest opozorilo, da država nima ustrezne visokošolske izobraževalne politike, niti politike do mladih, in je odziv na čas, v katerem živimo. Ta pa je problematičen in kompleksen, saj predvsem mladi in študenti nimajo urejenega položaja, pravi Uletova. Po njenem mnenju obstaja v družbi psevdointeres za mlade in psevdointeres za izobraževanje. Na videz je omogočeno široko izobraževanje vsem, po drugi strani pa se na tak način skuša mlade utišati.
Mladi so v sredo tako po njenem mnenju dobili priložnost, da izrazijo svoje nezadovoljstvo. Na dejstvo, da večina mladih sploh ni poznala vsebine predloga zakona o malem delu, Uletova pravi, da so zmeraj nekakšni centri, ki artikulirajo težave, ostali pa so pridruženi člani. V 50. letih je sociolog Helmut Schelski za nemško mladino rekel, da so uporniki brez razloga. "To pomeni, da se upirajo, pa ne vedo proti čemu in zakaj. Prav zato, ker danes še ne čutijo problema, čutili pa ga bodo še jutri," pravi Uletova.
KOMENTARJI (484)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.