VIDEO in FOTO: 'Mirna kri policije preprečila še hujše izgrede'

Med sredinimi študentsko-dijaškimi demonstracijami v Ljubljani so izgredniki poškodovali stekla in kipe na pročelju stavbe državnega zbora, ki je sicer objekt kulturne dediščine in spomenik posebnega pomena.

Državni zbor so ponoči očistili, delo poteka normalno, odpovedani pa so skupinski ogledi državnega zbora. Predsednik DZ Pavel Gantar je medtem napovedal odškodninsko tožbo proti organizatorjem. Samo na steklih parlamenta je namreč nastalo za kar 27.000 evrov škode.

Dovoljenja za Trg republike niso imeli

Na novinarski konferenci policije so povedali, da je upravna enota izdala dovoljenje le za shod na Prešernovem trgu in na Šubičevo, ne pa za Trg republike.

Na to so se že odzvali v Študentski organizaciji Slovenije (ŠOS), kjer so zapisali, da so imeli dovoljenje za Prešernov trg, Čopovo ulico, Slovensko cesto in Šubičevo ulico. Na Šubičevi ulici je bil, v skladu z dovoljenjem, predviden mimohod udeležencev ob zgradbi Državnega zbora, vendar ta zaradi popolne zapore ulice s strani policije ni bil mogoč, so zapisali v ŠOS. Posledično se je množica zbrala na Trgu republike, dodajajo, čeprav za demonstracije tam niso imeli dovoljenja.

Zapora Šubičeve ulice je bila sicer predvidena v istem dovoljenju za javni shod, kot tudi vse druge zapore.

Prav tako je zapisano, da za pravilen potek shoda in red na njem odgovarja vodja shoda.

Poskrbeli za varnost

Policija meni, da je svoje delo opravila profesionalno, taktno in strokovno. Generalni direktor policije Janko Goršek se zaveda, da je protestiranje ustavna pravica, vendar pa mladi ne bi smeli ogrožati življenja ljudi. K protestom ne spada vandalizem, dodaja. Poudarja, da bi uporaba hujših oblik prisilnih sredstev lahko pripeljala do večjih poškodb. Policisti so svoje delo usmerili v varovanje življenja in premoženja. Od udeležencev protesta ni bil nihče poškodovan.

Policija je odstranila posameznike, ki so metali trdne predmete in kamenje. Če bi se v množico spustili frontalno, bi lahko bile poškodovane nedolžne osebe, še menijo. To bi po njihovem mnenju povzročilo revolt, ki bi se lahko razširil tudi na druga mesta po Sloveniji. “Poskrbeli smo, da so očetje in matere dobili domov nepoškodovane otroke.”

Velika večina protestnikov je bilo mladih, večina jih ni povzročila nobenega kaznivega dejanja. Dejali so še, da so prijeli protestnike, ki “so imeli še kocke v rokah”. Dodajajo, da bi organizatorji morali poskrbeti za vse nevarne predmete. Večina mladih, ki so jih pridržali, je bila tudi vinjenih.

Med izvajanjem shoda so policisti pridržali 31 kršiteljev, od tega je bilo 15 mladoletnikov, ki so bili predani staršem. Zaznali so okoli 65 kršitev s področja javnega reda in miru (za kar bodo kršiteljem izdani plačilni nalogi oziroma zoper mladoletnike podani obdolžilni predlogi na pristojno sodišče). Obravnavali so tudi 11 kaznivih dejanj, med katerimi so napad na pooblaščeno uradno osebo, poškodovanje tuje stvari in poškodovanje ali uničenje stvari, ki so posebnega kulturnega pomena in povzročitve splošne nevarnosti, so poudarili danes.

Pri varovanju je sodelovalo okoli 500 policistov s PU Ljubljana in drugih uprav. Policija poziva vse tiste, ki so videli kršitelje, naj pokličejo na telefonsko številko 113 ali pa na anonimno številko 080 1200.

Predstavniki študentske in dijaške organizacije so v sredo poudarili, da odgovornosti za nastalo škodo ne nameravajo prevzeti. Predsednica Študentske organizacije Slovenije (ŠOS) Katja Šoba je poudarila, da se distancirajo in ostro obsojajo nasilje posameznikov ob koncu demonstracij. V ŠOS so poudarili, da so bili pristojni organi ves čas seznanjeni z razmerami na prizorišču dogajanja, vendar niso uspeli zagotoviti varnosti, reda in miru.

Kritični odzivi strank in predsednika ...

V SNS kritični do policije

V SNS so izrazili ogorčenje nad nasiljem, hkrati pa zahtevajo odgvornost vseh pristojnih oseb. Po njihovem mnenju je za škodo odgovoren organizator protesta. Znova zahtevajo objektivno odgovornost notranje ministrice Katarine Kresal in njeno razrešitev, saj bi z ustreznejšim ukrepanjem policije možno preprečiti oziroma bistveno zmanjšati nastalo škodo.

Vodstvo policije bi po mnenju SNS moralo takoj, ko se je začelo z uničevanjem poslopja DZ, izdati ustrezen ukaz, da je treba demonstrante premakniti dlje od poslopja. “Policija je delala odlično, a kljub temu ni ustrezno zaščitila poslopja Državnega zbora Republike Slovenije in posledično ni preprečila uničevanja državne lastnine, ki je del slovenske kulturne dedišèine in je bilo pred kratkim obnovljeno, saj pristojno vodstvo Policije prisotnim policijskim enotam ni izdalo ustreznega ukaza, ki bi zajezil oziroma omejil agresivna dejanja demonstrantov".

Kresalova: Policisti dobro pripravljeni

"Policija se je dobro pripravila na proteste. Imela je dovolj ljudi, opreme, je pa jasno, da je ubrala edino možno taktiko v takem primeru: strpnosti, tolerance, zelo hladnokrvnega prenašanja vseh žalitev, pa tudi fizičnih napadov. Ravno njena mirna kri je pripomogla, da se izgredi niso končali bistveno slabše za protesnike," je za oddajo 24UR OB ENIH dejala ministrica Kresalova.

Na vprašanje, kdo je po njenem mnenju odgovoren za škodo, je odgovorila, da osnovna odgovornost leži na posameznikih, ki so bili nasilni. “Verjamem, da študentska organizacija ni želela, da se to zgodi. Sodelovala je s policijo pri organizaciji protestov, pozivala k razhodu, a kar tako se ne bo mogla otresti odgovornosti s tem, da se od tega distancira. Po mojem mnenju bo morala prevzeti del odgovornosti," je še dodala Kresalova. Dokončnega mnenja o tem, kakšna bo odgovornost Študentske organizacije Slovenije, sicer nima, o tem se bodo po njeno izrekli sodišče in policija.

Ministrica je še ocenila, da so bile študentske demonstracije, ki so sicer legitimna oblika borbe za študentske pravice, zelo grdo zlorabljene za napad na hram demokracije. "To je vredno vsake obsodbe, predvsem pa zelo natančne ocene vzrokov in sanacije posledic," je pojasnila.

Glede poziva predsednika SNS Zmaga Jelinčiča, naj odstopi, pa je ministrica dejala, da ima Jelinčič bogato zgodovino sovražnega govora in pozivanja k nasilju. "Menim, da je zadnji, ki se lahko izreka o tem, kaj se je včeraj zgodilo in kako bi se bilo treba odzvati," je dejala Kresalova.

Brce, prerivanje in metanje predmetov

Na PU Ljubljana so danes za 24ur.com dejali, da obvestila o dogodku še zbirajo, analizirali pa bodo tudi videoposnetke. Devet policistov je bilo lažje poškodovanih. Večinoma so dobili poškodbe, ki so povezane z brcami, prerivanjem in metanjem predmetov v policiste. Na PU Ljubljana so poudarili, da čez noč pred poslopjem državnega zbora ni bilo posebnosti, je pa bilo povečano število policistov.

Organizator nosi odgovornost

Odvetnica Polona Čarman iz Odvetniške pisarne Čeferin je dejala, da organizator nosi odgovornost samo v primeru, če bi se ugotovilo, da je kakor koli kršil dovoljenje, ki ga je dobil za ta javni shod.

Matej Perpar iz Odvetniške pisarne Avbreht, Zajc in partnerji se je z njo strinjal, dodal pa tudi, da kot zavezanca za povrnitev povzročene materialne škode ni mogoče izključiti niti države. Ta bi bila odgovorna, če bi se izkazalo, da njeni organi v postopku odločanja o dovolitvi protestov ali ob protestih niso ravnali s potrebno stopnjo skrbnosti. Oba pa sta poudarila, da glede vseh vrst povzročene škode načeloma velja, da jo je dolžan povrniti tisti, ki jo povzroči.

Preprečili vdor v poslopje

Na Policijski upravi Ljubljana so opozorili, da je zagotavljanje varnosti predvsem naloga organizatorja dogodka. Ko je prišlo do izgredov, je bila prva naloga policistov preprečiti vdor v poslopje državnega zbora. Kot ugotavljajo, so bili med kršitelji številni mladoletniki, poleg tega pa so bili v množici protestnikov problematični le posamezniki.

Študente in dijake so protestirali proti predlogu Zakona o malem delu, kritični pa so bili tudi do sprememb pri štipendiranju in do ukinitve brezplačne malice za dijake. V Ljubljani naj bi se po nekaterih ocenah zbralo 15.000 ljudi.