Spremembe referendumske ureditve in fiskalno pravilo tudi uradno v ustavi

Državni zbor je sprejel odloka, s katerima je razglasil ustavne spremembe s področja referendumske ureditve in v ustavo vpisal fiskalno pravilo. S tem minuli teden potrjene ustavne spremembe začenjajo tudi veljati. Odlok o razglasitvi ustavnega zakona o spremembah 90., 97. in 99. člena ustave so poslanke in poslanci sprejeli s 74 glasovi za in nobenim proti.

V več primerih referendum ne bo več mogoč

Zakonodajni referendum bo po novem lahko zahtevalo 40.000 volivcev, ne pa več tudi tretjina poslancev in državni svetniki.
Z ustavo so od zdaj določene tudi vsebine, o katerih referendum ni mogoč.

Tako se na referendumu ne bo smelo odločati o zakonih o davkih, carinah in drugih obveznih dajatvah ter o zakonu, ki se sprejema za izvrševanje državnega proračuna; o zakonih o nujnih ukrepih za zagotovitev obrambe države, varnosti ali odprave posledic naravnih nesreč; o zakonih o ratifikaciji mednarodnih pogodb; in o zakonih, ki odpravljajo protiustavnost na področju človekovih pravic oziroma drugo neustavnost.

Spremembe uvajajo tudi model t. i. zavrnitvenega referenduma, po katerem je zakon na referendumu zavrnjen, če proti njemu glasuje večina volivcev, ki so veljavno glasovali, če proti zakonu glasuje najmanj petina vseh volivcev. Prav tako po predlogu DZ ne bi bil več vezan na izid referenduma in bi lahko takoj po zavrnitvi predlagal boljši zakon.

V današnji razpravi so poslanci večkrat spomnili, da je bilo v preteklih letih več poskusov za spremembe na področju referendumske ureditve, a na koncu nikoli ni bilo zadostne politične volje.

Poudarjali so, da se pravic ljudi ne zmanjšujejo, omejujejo pa se zlorabe, ko se je zakonodajni referendum v preteklosti uporabljal za politične blokade. Referendum tako odtegujejo zgolj politiki, s kvorumom pa mu dajejo večjo legitimnost.

Vpisali tudi fiskalno pravilo

Za odlok o razglasitvi ustavnega zakona o spremembi 148. člena ustave, s katerim se fiskalno pravilo vpisuje v ustavo, je danes glasovalo 68 poslancev, proti nihče. Poslanci so poudarili, da Slovenija s tem izpolnjuje obljubo Evropi, dokazuje verodostojnost in tujini pošilja pozitiven signal.

Fiskalno pravilo določa, da morajo biti prihodki in izdatki proračunov države srednjeročno uravnoteženi brez zadolževanja ali v presežku. Uveljavilo se bo z letom 2015, podrobnosti načina uravnoteženja javnih financ bo opredelil izvedbeni zakon.

Pod proračuni države so mišljeni državni proračun, zdravstvena in pokojninska blagajna, proračuni lokalnih skupnosti ter neposredni uporabniki državnega in lokalnih proračunov, ki se več kot 50-odstotno financirajo iz javnofinančnih sredstev. Od tega načela se lahko začasno odstopi samo v izjemnih okoliščinah, merila bo določal izvedbeni zakon. Slovenija ima glede na evropski fiskalni pakt čas, da sprejme vse pravne podlage, do konca leta.