Spremembe policijskega zakona

Poslanke in poslanci so s 43 glasovi za in 19 proti po skrajšanem postopku sprejeli novelo zakona o policiji, ki implementira schengenski sporazum ter hkrati omogoča, da lahko notranje ministrstvo izvaja nekatere naloge strokovne pomoči za policijo.

Novela zakona o policiji po besedah državnega sekretarja na notranjem ministrstvu Zvonka Zinrajha omogoča, da lahko naloge strokovne pomoči pri opravljanju za policijo izvaja ministrstvo. S tem se sledi cilju bolj učinkovitega, strokovnega, racionalnega in usklajenega poslovanja izvajanja strokovne pomoči pri opravljanju na področju kadrovskih zadev, informacijske in telekomunikacijske dejavnosti, finančnega in materialnega poslovanja, mednarodnega sodelovanja in odnosov z javnostmi tako za ministrstvo kot tudi za policijo kot organ v sestavi.

Predlog zakona tudi omogoča, da podatek in obvestilo o opravljanju nalog policije poleg generalnega direktorja posreduje javnosti tudi minister ter osebe, ki jih pooblastita. S predlaganimi spremembami bo policija dobila novo pooblastilo, s katerim bo lahko izvajala prikrito evidentiranje ali namensko kontrolo. Pooblastilo je potrebno, ker bo Slovenija prihodnje leto postala pravnomočna članica schengenske pravne ureditve zunaj schengenskega prostora.

Ustavno sodišče je z odločbo marca letos ugotovilo, da je prvi odstavek 35. člena veljavnega zakona o policiji, ki določa pogoje zagotavljanje identitete v neskladju z ustavo. S predlagano spremembo so zakonski pogoji za ugotavljanje istovetnosti opredeljeni določnejše in jasneje, upoštevano pa je tudi dejstvo, da se pooblastilo uporablja z namenom preventivnega oziroma represivnega delovanja policije, je še pojasnil Zinrajh.

Dopolnila zavrnjena

K predlaganim spremembam je bilo vloženih več dopolnil LDS in SD, ki pa jih je poslanska večina zavrnila. V obeh opozicijskih poslanskih skupinah so želeli iz zakona črtati določbo, po kateri lahko naloge strokovne pomoči pri opravljanju za policijo izvaja ministrstvo. V LDS so tudi želeli omiliti določbo glede ugotavljanja identitete. Menijo namreč, da je pretirana in v preveliki meri predstavlja možnost poseganja represivnih organov v pravico posameznika do zasebnosti.