Šolstvo: Splošnih avtoritet ni

V Portorožu je v okviru strokovnega srečanja ravnateljev osnovnih in glasbenih šol potekala skupščina združenja ravnateljev osnovnih šol Slovenije.

Po mnenju minister za šolstvo in šport Milana Zvera se danes srečujemo s problemom, da v postmoderni družbi sistem vrednot ni več jasno opredeljen, manjka osrednji proizvajalec smisla, predvsem pri odraščajočih. Šola je danes le eden izmed proizvajalcev smisla. Nekdanje splošne avtoritete danes ne vladajo več, tudi oblike sankcij so se spremenile. Prenosi vzorcev in načinov razmišljanja izpred let so neustrezni. Zato zgodovinskih vzporednic ni moč vleči. Tudi primer podobe šole v Domžalah, ki naj bi bila splošna slika razmer v šolah, ni pravilna, je dejal Zver.

Težje reševanje konfliktov

Konflikti se danes rešujejo po težji poti - s pogovorom in ne več z ukazi. Nasilje tako po mnenju Zvera ostaja eden od problemov, s katerimi se bodo morali soočati tudi učitelji. Pojavljajo se vprašanja, na katerih načelih naj temelji današnja šola, na enakosti in/ali na različnosti, med ostalim je vprašljiva tudi problematika posebej nadarjenih otrok in otrok s posebnimi potrebami. Šola mora danes v kontekstu različnosti imeti tudi sistemske odgovore s pluralnim pristopom in politiko v šolstvu.

Popolnoma enovito šolo, ki temelji na totalni integraciji, je potrebno dopolniti z dodatnimi načeli in sistemskimi rešitvami, je dejal Zver. Šola mora oblikovati skupne in temeljne pravice, istočasno pa velja tudi pravica avtonomije in različnosti. Oba pristopa pa prehajata v konflikt. Zato v šolstvu ni več ključno vprašanje, ali uveljavljati drugačnost ali ne, temveč to, kakšna drugačnost je potreba v šolstvu, da bodo doseženi pozitivni rezultati, je zaključil Zver.

Nepotrebne spremembe šolske zakonodaje

Ravnatelj Osnovne šole Hoče Jaka Fridl je poudaril, da živimo v času velikih sprememb, eno najpomembnejših področij, ki se spreminjajo, pa je izobraževanje na vseh nivojih.

Osnovnošolski ravnatelji te spremembe intenzivno doživljajo in pri tem iščejo rešitve in modele tujih strokovnjakov. "Menim pa, da imamo dovolj domačih strokovnjakov, ki bi morali biti sposobni organizirati sistem izobraževanja za šolarje v Sloveniji, ki bi ob tem tudi dosegali enake rezultate kot njihovi vrstniki drugod," je prepričan Fridl.

Fridl je tudi dejal, da se spremembe zakonodaje in pravilniki pripravljajo in sprejemajo prevečkrat, ob čemer so ravnatelji in učitelji postavljeni pred dejstvo. Po besedah Fridla je bil tako na primer le krovni zakon v šolstvu v zadnjih desetih letih že šestkrat spremenjen. Zakonov, ki so vezani na osnovno šolo, je 55, zakonov za predšolsko vzgojo pa še 14. Ti zakoni pa so skupaj v zadnjih letih doživeli 36 sprememb. Fridl je izpostavil tudi problem, da pri zakonodaji najprej uzakonijo rešitev, šele potem se začne govoriti o spremembi. Tako pogoste spremembe dajejo vtis nestabilnosti. "Prepričan sem, da ne bi bilo potrebnih toliko sprememb, če bi pri zakonodaji aktivno sodelovali šolniki," je dejal Fridl.

Zakon o osnovni šoli naj bi bil sprejet maja letos. Bistvene spremembe se nanašajo na obliko diferenciacije in zunanjega preverjanja znanja v smislu dodatnih možnosti: razporeditve učencev v učne skupine, hkratnega poučevanja dveh učiteljev, nivojskega pouka ter kombinacije vseh. Obetajo se spremembe v pravilnikih, šolskem koledarju, o pravicah in dolžnostih učencev v osnovnih šolah.

Ob tem se je Fridl vprašal, kaj sprememba zakona sploh pomeni glede na sedanje stanje. "Diferenciacija ne more biti prepuščena poljubni organizacijski obliki, šola pa tudi ne more biti avtonomna, če stalno doživljamo neformalne pritiske," je dejal Fridl.

Fridl je še postavil provokativno vprašanje o tem, kdo ima največje zahteve po spremembi zakonodaje in največji vpliv na vsebino sprememb: učitelji, ravnatelji, starši ali politika. Izrazil je prepričanje o nasprotujočih odgovorih, "odvisno pač od tega, kdo jih daje".

Direktorica direktorata za osnovne šole pri ministrstvu za šolstvo in šport Mojca Škrinjar pa je povedala, da se bodo kljub spremembam šolske zakonodaje šole lahko same odločale, ali bodo delovale po dosedanjih modelih, ali pa bodo v svoje delo uvedli spremembe in novosti. "Glavni motiv novele zakona torej je, da šola izbere tisto, kar oceni, da je najbolje in najbolj primerno," je na koncu sklenil minister Zver.

Sicer pa so prisotni na skupščini potrdili in izvolili organe skupščine - delovno predsedstvo.