Do konca maja kar 18 ubojev

V dveh dneh so Slovenijo pretresli kar trije umori, v enem od primerov je storilec nato sodil še sebi, tako da so krvavi izkupiček štiri smrti. Začelo se je v ponedeljek, z umorom na Viški cesti v Ljubljani, kjer je v enem od lokalov storilec žrtev večkrat ustrelil domnevno zaradi dolgov. Storilec se je nato sam predal policiji.

V torek je bilo še huje. V Gornji Radgoni je 39-letni moški ustrelil 26-letno nekdanjo ženo, ki je imela z drugim moškim štirimesečnega otroka. Nato si je sodil sam. Prav tako v torek pa je 50-letnik v Cerknem do smrti zabodel svojo ženo. Tudi on si je sicer nato poskusil soditi sam, vendar je strele preživel.

Zaradi tega vala nasilja se je porodila vrsta vprašanj, kaj se pravzaprav dogaja. Ali gre za socialno stisko, osebnostne težave, nekateri pravijo, da bi lahko nekaj malega pripisali celo polni luni in luninemu mrku. A profesor Gorazd Meško s Fakultete za varnostne vede v Mariboru pravi, da je treba analizo dejavnikov nasilja opraviti na vsakem primeru posebej, obstajajo pa neki splošni dejavniki.

''O dejavnikih nasilja za ta konkretna nasilna dejanja je možno govoriti, ko se naredi študijo posameznega primera, vendar na splošno govorimo pri nasilju o družbenih dejavnikih, dejavnikih soseske in dejavnikih posameznika,'' je Meško povedal v sredini oddaji 24UR ZVEČER. Pojasnil je še, da gre pri družbenih dejavnikih za stanje duha v družbi, za tekmovalnost, za odobravanje nasilja in podobno. Na ravni soseske gre med drugim za blagostanje in probleme ljudi v soseski in akumulacijo revščine.

Gre torej za nekakšne stiske. Vendar pa Meško pravi, da pogosto prepričanje, da se Slovenci ne znamo soočati s stiskami, da jih tiščimo v sebi in nato eksplodiramo, velja le do neke mere, saj se to dogaja tudi drugod. ''Ena od psiholoških teorij o nasilju govori o t. i. motnji neobvladljive eksplozivnosti, ki je bistveno bolj tipična za moške kot za ženske. Gre za moške, ki v sebi tiščijo jezo, ki se ne znajo pogovarjati, ki ne znajo reševati konfliktov in jih od časa do časa tako rekoč raznese,'' pojasnjuje Meško.

Vendar pa ne drži, da gre samo za nasilje moških. Statistično je sicer res več nasilja moških nad ženskami, vendar pa obstaja tudi več vrst nasilja. Tako je Meško izpostavil raziskavo, ki jo je opravil britanski psiholog in ki kaže, da je precej psihološkega nasilja žensk nad moškimi ter da so moški, ki se ne znajo s tem soočati, pogosto potem tudi fizično nasilni nad ženskami.

Meško pa ob tem meni, da se nasilje da preprečiti do določene mere. ''Svetovna zdravstvena organizacija je izdelala načrt zmanjševanja nasilja v globalnem smislu. Dejansko gre za problem, saj ima nasilje poleg aidsa, prometnih nesreč in podobnega zelo visok faktor, ki prispeva k smrtnosti ljudi,'' pravi Meško.

Pomembno se je pogovarjati, od malega ljudi učiti strpnega dialoga, v družbi ustvarjati čim manj napetosti in ljudi naučiti socialnih veščin za preživetje, to je tisto, kar lahko po Meškotovih navedbah bistveno pripomore k zmanjšanju stopnje nasilja v družbi.

Več kot 38.000 posameznikov ima strelno orožje

Tragične in nasilne smrti štirih oseb v Ljubljani, Gornji Radgoni in v Cerknem, se bodo pridružile črni statistiki, ki kaže, da se je od leta 2006 do konca maja letos zgodilo 44 ubojev. Največkrat je bilo uporabljeno hladno orožje, nož in pištola. V Sloveniji ima dovoljenje za posest strelnega orožja 13.015 posameznikov.

Največ ubojev je bilo leta 2007 in sicer kar 21, poskusov ubojev pa je bilo leta 2006 59, leta 2007 18, leta 2008 19, leta 2009 31, lani 24 in do konca maja letos kar 18. Kot kažejo podatki Generalne policijske uprave (GPU), se je v zadnjem petletnem obdobju največ umorov zgodilo leta 2009, in sicer devet, najmanj umorov pa so policisti zabeležili leta 2006, ko sta se zgodila dva. Po podatkih policije leta 2008 sploh niso zaznali niti enega poskusa umora, največ poskusov umorov pa se je zgodilo lani, in sicer sedem, prav tako kot leto prej. Do konca maja letos pa se je bilo pet poskusov umora

V Sloveniji je do 13. junija letos 38.223 posameznikov posedovalo 115.914 kosov različnih vrst orožja. Število posameznikov, ki posedujejo orožje, se po podatkih generalne policijske uprave v zadnjem desetletju ne spreminja. Po podatkih GPU ima v Sloveniji dovoljenje za posest orožja 13.015 posameznikov, 652 posameznikov ima dovoljenje za zbiranje orožja, orožni list je naslovljen na 28.454 oseb, medtem ko ima priglasitveni list 931 posameznikov. Storilci so pri ubojih in umorih največkrat uporabili hladno orožje, nož in pištolo. V letu 2009 se je pripetilo tudi pet nesreč z orožjem, prav tako lani, so danes za STA povedali na GPU.