Slovenskim ribičem še naprej hrvaške kazni

Predsednik republike Borut Pahor je v nedeljo na družbenem omrežju Twitter spomnil, da je na ta dan pred devetimi leti s tedanjo predsednico hrvaške vlade Jadranko Kosor v Stockholmu podpisal arbitražni sporazum, ki je končal "18-letno obdobje incidentov na meji, ki jih potem ni bilo več, sosednji državi pa sta močno okrepili gospodarsko sodelovanje".

Kot je spomnil aktualni predsednik republike in tedanji slovenski premier, je skladno s sporazumom arbitražno sodišče določilo mejo med državama. "Ne glede na različna mnenja o njeni pravičnosti in zavračanju s strani Hrvaške bo tako določena meja prej ali slej tudi uveljavljena," je še ocenil Pahor.

Radin dobil deset novih kazni

Slovenski ribič Silvano Radin, sicer tudi kandidat SDS na županskih volitvah v Kopru, se je v ponedeljek na Twitterju odzval na Pahorjevo objavo z zapisom, da nima komentarja, da pa je prav danes prejel deset novih kazni.

Radin je pojasnil, da je pet kazni naslovljenih nanj osebno, pet pa na njegovo podjetje. Kazni se nanašajo na očitane prekrške v septembru, po Radinovih ocenah pa bi jih moral v nadaljevanju prejeti še najmanj 20.

Doslej je Radin prejete kazni prepošiljal zastopniku slovenskih ribičev na Hrvaškem, po novem letu pa bo, kot je napovedal, začel pritiskati na pristojne, saj bosta junija 2019 minili dve leti od razsodbe arbitražnega sodišča. Radin je ob tem ponovno opozoril, da se marsikateri slovenski ribič boji loviti na območju, spornem za Hrvaško, ter da so ribiči pravzaprav kaznovani samo zato, ker spoštujejo odločbo arbitražnega tribunala.

Hrvaški organi v septembru in oktobra podali 85 prekrškovnih nalogov

Pravni zastopnik slovenskih ribičev, odvetnik Ivica Senjak, pa je navedel, da so v septembru in oktobru prejeli 85 novih prekrškovnih nalogov proti slovenskim ribičem v skupni vrednosti okoli 300.000 kun (nekaj več kot 40.000 evrov), zoper vse pa so že predložili pritožbe.

Kar se tiče sodnih postopkov, za katere so slovenski ribiči že pred časom dali vedeti, da se jih ne bodo udeleževali, so po Senjakovih podatkih na umaškem prekrškovnem sodišču izvedli en sam narok, in sicer konec septembra, za konec novembra pa so predvideni še štirje naroki. Noben sodni postopek pa za zdaj še ni zaključen.

Uradni list EU: objavljen povzetek slovenske tožbe proti Hrvaški

Slovenija, ki jo v postopku zastopa Maja Menard, sodišču predlaga, naj ugotovi, da je tožena stranka kršila člena 2 in 4 pogodbe EU, uredbo o skupni ribiški politiki, schengenska pravila o gibanju oseb prek meja ter direktivo o vzpostavitvi okvira za pomorsko prostorsko načrtovanje. Prav tako tožnica sodišču predlaga, naj od tožene stranke zahteva takojšnje prenehanje navedenih kršitev in ji naloži plačilo stroškov postopka.

Slovenija tožbo utemeljuje s šestimi tožbenimi razlogi. V prvem tožbenem razlogu navaja, da Hrvaška z enostranskim nespoštovanjem arbitražne razsodbe zavrača spoštovanje pravne države, ki je temeljna vrednota EU, opredeljena v 2. členu pogodbe EU.

Po drugem tožbenem razlogu Hrvaška z nespoštovanjem arbitražne razsodbe Sloveniji preprečuje celovito izvajanje suverenosti nad nekaterimi deli njenega ozemlja ter krši dolžnost lojalnega sodelovanja z EU in s Slovenijo v skladu s 4. členom pogodbe EU.

Tretji tožbeni razlog se glasi, da Hrvaška krši uredbo o skupni ribiški politiki, zlasti ureditev vzajemnega dostopa. Ureditev, ki se za Hrvaško in Slovenijo uporablja od 30. decembra 2017, namreč 25 ribiškim plovilom vsake od držav omogoča prost dostop do teritorialnega morja druge države, kot je bilo razmejeno po mednarodnem pravu, torej z arbitražno razsodbo.

Hrvaška Sloveniji onemogoča uveljavljanje pravic v okviru te ureditve in s sistematičnim kaznovanjem slovenskim ribičem onemogoča prost dostop do voda, ki so bile z arbitražno razsodbo leta 2017 opredeljene kot slovenske, ter a fortiori do hrvaških voda, ki sodijo v področje uporabe ureditve vzajemnega dostopa, še piše v tretjem tožbenem razlogu.

Hrvaška Sloveniji preprečuje izvajanje nadzora

Hrvaška policijska plovila brez dovoljenja Slovenije spremljajo hrvaške ribiče, ko izvajajo ribolov v slovenskih vodah, s čimer slovenskim ribiškim inšpektorjem preprečujejo izvajanje nadzora. Hkrati hrvaški organi slovenskim ribičem, ko lovijo v slovenskih vodah, ki si jih lasti Hrvaška, izrekajo globe za nezakonito prehajanje meje in nezakoniti ribolov.

Poleg tega Hrvaška Sloveniji ne posreduje podatkov o dejavnostih hrvaških plovil v slovenskih vodah, kar zahtevata navedeni uredbi. S tem ji onemogoča izvajanje nadzora v vodah pod njeno suverenostjo in jurisdikcijo ter ne spoštuje izključne pristojnosti, ki jo ima Slovenija kot obalna država v svojem teritorialnem morju, še piše v četrtem tožbenem razlogu.

Peti tožbeni razlog se nanaša na kršenje uredbe iz leta 2016 o zakoniku o schengenskih mejah, ki opredeljuje pravila za gibanje oseb prek meja. Hrvaška meje, določene z arbitražno razsodbo, ne priznava kot skupne meje s Slovenijo, ne sodeluje s Slovenijo pri varovanju te "zunanje meje" ter ne more zagotavljati zadovoljivega varovanja.

Hrvaška z zavračanjem arbitražne razsodbe krši tudi direktivo iz leta 2014 o vzpostavitvi okvira za pomorsko prostorsko načrtovanje, ki se uporablja za "morske vode" članic, piše v šestem tožbenem razlogu.