FOTO in VIDEO: Tradicionalni slovenski zajtrk projekt, od katerega bi se morala učiti Kitajska

Dan slovenske hrane, ki poteka vsak tretji petek v novembru, so vrtci in šole obeležili s tradicionalnim slovenskim zajtrkom. Dan slovenske hrane je priložnost za pogovor z najmlajšimi tako o pomenu lokalne hrane kot tudi o zdravem načinu prehranjevanja in življenja, kamor sodi tudi redno zajtrkovanje.

Z dnevom slovenske hrane naj bi izpostavili pomen hrane iz lokalne bližine, obenem pa se spodbuja tudi pripadnost do domačih proizvodov in zdrav način prehranjevanja. Z nakupom domače hrane podpiramo domače pridelovalce in predelovalce. V Slovenijo namreč še vedno uvozimo zelo veliko surovin za hrano, s tem pa negativno vplivamo na domače gospodarstvo, zaposlenost, prihodke v proračun, okolje.

Hrana iz lokalnega okolja je sezonsko dostopnejša, sadje in zelenjava imata več vitaminov in posledično višjo hranilno vrednost. Zaradi bližine proizvodnje se lahko uporablja manj aditivov, kot so konzervansi, in barvila, obenem pa se zagotavlja večja prehranska varnost v državi, opozarjajo pristojne vladne in nevladne ustanove, ki sodelujejo pri projektu.

Na krožnik dobijo slovenski med, maslo, jabolka in seveda mleko

V okviru dneva slovenske hrane tako že četrto leto poteka projekt tradicionalni slovenski zajtrk, v katerega so vključeni slovenski vrtci in osnovne šole z namenom, da pomen kmetijstva, živilske industrije, čebelarstva, ohranjanja čistega okolja v povezavi s pomenom zdrave in uravnotežene prehrane ter gibanja, spoznajo že otroci.

Raziskave kažejo, da med tednom še vedno zajtrkuje zelo malo slovenskih mladostnikov. Nepravilne prehranske navade lahko vodijo do prekomerne prehranjenosti oz. debelosti, ki predstavlja resen javnozdravstveni problem.

Zajtrka se je udeležila tudi kitajska delegacija

Premier Miro Cerar se je skupaj s kitajsko delegacijo pod vodstvom podpredsednika kitajske vlade Wang Yanga danes na Osnovni šoli Trnovo udeležil tradicionalnega slovenskega zajtrka. Zbrane je Cerar v svojem nagovoru spomnil, da je za celovito zdravje pomemben zdrav duh v zdravem telesu. Zdrav duh je po njegovih besedah možno spodbujati s pozitivnimi mislimi, zdravo telo pa z gibanjem, pravilnim spanjem in zdravo prehrano. Ta je pomembna za vse, zato je pri njej pomembno dajati dober zgled, je še poudaril predsednik vlade.

Yang pa je izrazil zadovoljstvo, da lahko prisostvuje tradicionalnemu slovenskemu zajtrku. Otroci so prihodnost nekega naroda in države, zato je pomembno, da jim zagotovimo odraščanje v zdrave in močne ljudi, je poudaril. Tako bodo postali pomembno osebe, ki bodo lahko razvijale skupno prihodnost.

Zajtrk projekt, od katerega bi se morala učiti Kitajska

Projekt slovenske vlade, ki promovira zajtrk, je po njegovih besedah vizionarski. V tem trenutku je sicer za to potreben nek vložek, vendar bodo čez nekaj let že vidni sadovi. Ta projekt bi, kot pravi, želeli prenesti tudi na Kitajsko.

Yang je izpostavil, da je Kitajska velika država, v kateri so posamezni deli različno razviti. V nekaterih si lahko otroci privoščijo zdrav in obilen zajtrk, medtem ko si v revnih predelih 26 milijonov otrok tega ne more privoščiti. Vlada lahko da na voljo določena finančna sredstva, ki bi jim zagotovila zajtrk. To pa po njegovih besedah ne pomeni, da si bodo lahko privoščili npr. mleko, banano ali sir. Kot je poudaril, slovenska vlada na tem področju dela boljše delo kot Kitajska. To pa je nekaj, kar bi se kitajska vlada morala naučiti od slovenske, je še dejal Yang.

Na dogodku so gostom postregli s kruhom, maslom, medom, jabolko in mlekom. Ob tem so jim tudi predstavili, kako se pripravi tradicionalni slovenski zajtrk. Poleg tega so zbranim pojasnili razliko med kitajskim in slovenskim zajtrkom. Kitajski zajtrk med drugim zajema v olju pečene ocvrtke in sojino mleko ali kitajske cmoke polnjene z mesom ali zelenjavo ter rižev napitek.

Z nakupom domače hrane podpiramo domače pridelovalce in predelovalce

Trgovinska zbornica Slovenije pozdravlja idejo slovenskega tradicionalnega zajtrka, saj je prepričana, da je podpora domačih proizvajalcev in predelovalcev v luči še vedno zaostrenih gospodarskih razmer ključna ne le za gospodarsko okrevanje države, temveč tudi za krepitev vezi med domačimi pridelovalci in predelovalci hrane ter trgovci, za kar se zbornica zavzema že dalj časa.