Sindikati za vlado dovolj transparentni, za opozicijo ne

Prvopodpisani poslanec in predlagatelj zakona Jože Tanko (SDS), pravi, da bi z zakonom dopolnili zakon o reprezentativnosti sindikatov, z njim pa da želijo doseči javno objavo podatkov o premoženju in poslovanju sindikatov. Zadržkov po mnenju predlagateljev ni, saj se sindikati večinoma financirajo iz članarin. Kot je v imenu predlagateljev pojasnil Branko Grims (SDS), je edini način za prekinitev spirale govoric o prihodkih vodstev posameznih sindikatov, s koliko premoženja upravljajo, kje nalagajo delnice itd. ter za okrepitev zaupanja v sindikate nasploh, transparentnost poslovanja.

Grims je prepričan, da sindikati v slovenski družbi po njegovih besedah opravljajo pomembno družbeno nalogo, zato je predlog za transparentnost njihovega poslovanja ustavno-pravno upravičen. Morebitno nasprotovanje bi po njegovem mnenju okrepilo domneve, da obstaja naveza med ozkimi elitami sindikatov in ozkimi elitami posameznih političnih strank.

ZSSS: Predlagateljem ni znan namen

Na to so je že odzvala Zveza svobodnih sindikatov Slovenije (ZSSS), ki meni, da je "predlagatelju popolnoma neznan namen in cilj zakona o reprezentativnosti sindikatov". Namen in cilj zakona namreč ni urejanje načina delovanja sindikatov v Sloveniji, temveč "zgolj in izključno določanje načina pridobitve lastnosti pravne osebe in pridobitve lastnosti reprezentativnosti", opozarja v današnjem sporočilu ZSSS. "Pravica do sindikalnega premoženja je eden od elementov neodvisnosti sindikata in predstavlja temelj njegovega delovanja," so zapisali in dodali, da podobno ureditev vsebujejo tudi določbe nekaterih mednarodnih aktov.

Predlog se namreč ne nanaša "tudi na druge osebe, ki imajo po slovenski zakonodaji prav tako status pravne osebe zasebnega prava". Pri tem v ZSSS kot primer navajajo Združenje delodajalcev Slovenije, ki je tudi eden od socialnih partnerjev, ter razna verska združenja, med njimi Rimskokatoliško cerkev.

Vlada: Vse ureja že obstoječa ureditev

Proti takemu zakonu pa se je izrekla tudi vlada in poslanci koalicijskih strank. Vlada meni, da že obstoječa ureditev zagotavlja javnost poslovanja sindikatov. Minister za delo Ivan Svetlik je povedal, da temelje sindikalnega dela določa ustava, zakon o reprezentativnosti pa le osnovne pogoje za pridobitev lastnosti pravne osebe sindikata. Način poslovanja določa sindikat z internimi akti, ima pa obveznost predložitve letnih poročil Ajpesu po zakonu o računovodstvu, je pojasnil.

Predlog zakona vprašanja kritja stroškov v primeru javne objave podatkov ne ureja, Ajpes pa bi zato potreboval proračunska sredstva, ki niso predvidena. Problematičen je tudi z vidika urejanja odnosov med državo in civilno-družbenimi organizacijami, kot so druge nevladne in humanitarne organizacije, je dejal minister, ki še meni, da bi taka rešitev bolj škodila kot koristila sindikatom.

Srečko Prijatelj (SNS) je opozoril na dejstvo, da so sindikati članom dolžni naliti čistega vina, zato si v stranki želijo, da vlada celoviteje uredi dileme, ki se odpirajo ob preglednosti poslovanja sindikatov. LDS zakona ne bo podprla. "To zagotovo ni najbolj nujen, najbolj protikrizen ukrep," je dejal Borut Sajovic.

Pogoj javnega in transparentnega poslovanja je izpolnjen že v sedanji ureditvi, je menil Bojan Kontič (SD). Predlagateljem je oporekal poznavanje veljavnega zakona o reprezentativnosti. Vodstvo sindikata mora o poslovanju poročati članstvu, ki je prostovoljno, ne "pa kar vsem". V SDS nihče ne trdi, da se manipulira s sredstvi sindikatov in da se sindikalna članarina porablja nenamensko, je dejal Rudolf Petan (SDS).

V poslanski skupini Zares so mnenja, da bi sindikati lahko sami naredili več glede preglednosti in verodostojnosti poslovanja. "Nismo pa prepričani, da je resnični namen predloga zgolj večja transparentnost poslovanja, ampak spodkopavanje verodostojnosti in zanikanje vloge, ki jo imajo sindikati," je dejal Vito Rožej.

V DZ bodo o primernosti za nadaljnjo obravnavo zakona glasovali v četrtek.