V sindikatih javnega sektorja so v današnjem odzivu namreč ocenili, da zaenkrat znana izhodišča za pogajanja kažejo, da vlada v petek ni sprejela tistega, kar je napovedovalo ministrstvo za javno upravo.
"Sprememb je dejansko malo, mogoče so ta izhodišča bolj dorečena glede na izhodišča, ki smo jih predstavljali prejšnji krog, dejansko pa sledijo vsemu, kar sem tudi sama predstavljala v sami analizi stanja. Še več, tudi sam dogovor iz oktobra lanskega leta predvideva plačno reformo v dveh korakih, torej en korak je odprava nesorazmerij in drugi korak so potem vsi ostali elementi," je ob robu redne seje DZ danes zatrdila ministrica za javno upravo Sanja Ajanović Hovnik.
"Glavna razlika je obrnjen vrstni red"
Glavna razlika v primerjavi s preteklim krogom pogajanj pa je po ministričinih besedah obrnjen vrstni red, vlada se bo tako najprej lotila odprave plačnih nesorazmerij. Prvi korak pri odpravi nesorazmerij v javnem sektorju predstavlja dodatni plačni razred, ki ga dobijo vsi javni uslužbenci 1. aprila, torej tisti, ki niso bili deležni dviga, predvsem v zdravstvu in socialnem varstvu, je ob tem dejala ministrica.
Ob tem je opozorila, da je vlada že večkrat napovedala, da plačna reforma ne bo samo "dodatno vlivanje denarja v plače v javnem sektorju", ampak bo sledila pregledu vseh pravic, obveznosti uslužbencev v javni upravni z namenom pravičnejšega plačnega sistema ter dostopnejših in kvalitetnejših storitev.
Uradna predstavitev izhodišč sindikatom bo sledila prihodnji teden. Sprva je bila sicer predvidena za danes. Po prvotnem dogovoru bi namreč morali sindikati že do 15. marca prejeti zakonski predlog, a je vlada minuli torek razpravo o tem prekinila ter jo nadaljevala v četrtek in petek.
Sindikati razočarani tudi zaradi časovnega odmika uvedbe nove plačne lestvice
Sindikati so sicer danes izrazili tudi razočaranje zaradi predvidenega časovnega odmika uvedbe nove plačne lestvice. "Časovnica je sicer napeta, ni pa nemogoča, mislim, da je na koncu dneva volja na obeh straneh in bomo to časovnico ujeli," je optimistična Ajanović Hovnik.
Po predstavitvi izhodišč sindikatom prihodnji teden pa bo po njenih besedah tudi jasno, na kaj sindikati pristajajo in kaj ne. Ministrica ob tem ocenjuje, da je tokrat časovnica nekoliko bolj razdelana in tako tudi bolj jasno predstavlja, kdaj lahko kdo kaj pričakuje. Prvi korak bo tako sledil aprila, vsa ostala nesorazmerja pa bo vlada odpravljala letos in prihodnje leto, je napovedala.
Ob tem je zatrdila, da se je tudi pretekli teden pogovarjala s predstavnikoma pogajalskih skupin, jima predstavila bolj razdelano časovnico prenove plačnega sistema ter da nezadovoljstva ni zaznala.
Sindikati: Vladna izhodišča so drugačna od tistega, kar se je napovedovalo
"Ta izhodišča, ki smo jih lahko v petek zvečer prebrali, predvsem kažejo na dvoje. Prvo, da vlada ni sprejela tistega, kar je ministrstvo za javno upravo napovedovalo, torej osnutek spremembe Zakona o sistemu plač v javnem sektorju in predlog za odpravo plačnih nesorazmerij. Na drugi strani pa je očiten odmik od tistih izhodišč, ki so nam bila predstavljena, zlasti z odmikom implementacije določenih za nas izjemno pomembnih elementov, o katerih se moramo dogovoriti, se pravi glede odprave plačnih nesorazmerij in glede uvedbe plačne lestvice, po kateri naj nihče v javnem sektorju ne bi imel več osnovne plače nižje od minimalne, kar je problem. In tukaj bo morala vlada še marsikaj pojasniti," je danes povedal vodja pogajalske skupine dela reprezentativnih sindikatov javnega sektorja Jakob Počivavšek.
Počivavšek: To je velika razlika od tistega, kar je vlada napovedovala
Izhodiščni plačni razredi delovnih mest in nazivov iz spodnje tretjine plačne lestvice naj bi se, kot so v petek sporočili z vlade, na novo plačno lestvico praviloma prevedli s 1. januarjem 2025, ostali plačni razredi pa leto kasneje, s 1. januarjem 2026.
"To je velika razlika od tistega, kar je vlada napovedovala. In seveda je daleč od tistih rokov, ki smo si jih mi predstavljali kot tiste, ko bi to moralo že stopiti v veljavo," je še povedal Počivavšek.
Štrukelj: Zdi se, kot da se nekatere ključne predpostavke zdaj v marsičem spreminjajo
V konfederaciji sindikatov javnega sektorja bodo po besedah njihovega vodje Branimirja Štruklja počakali s podrobnejšim komentarjem vladnih izhodišč do seznanitve z njihovo vsebino. "Tisto, kar je bilo objavljeno, pa nedvomno postavlja velika vprašanja pred nadaljevanjem oblikovanja novega plačnega sistema. Zdi se, kot da se nekatere ključne predpostavke, ki so bile predlagane s strani vlade v prvotnih izhodiščih, ki so bila predstavljena sindikatom pred mesecem dni, zdaj v marsičem spreminjajo in to na nekaterih zelo občutljivih točkah," je povedal.
Vlada je sicer, kot so sporočili v petek, vladni pogajalski skupini naložila več usmeritev, ki jih mora upoštevati v pogajanjih. Med drugim so navedli, da naj se predlog novega zakona o skupnih temeljih plačnega sistema javnega sektorja z novo plačno lestvico naj v zakonodajni postopek vložil najkasneje julija s ciljem, da se praviloma uveljavi s 1. januarjem 2024.
Pri tem pa bi se plačni razredi na novo plačno lestvico prevedli postopoma. Plačni razredi funkcij bi se tako prevedli s 1. januarjem 2027. Nagrajevanje redne delovne uspešnosti pa bi se zamrznilo s 1. januarjem 2024, je v usmeritvah pogajalski skupini zapisala vlada. Pogajanja o prenovi plačnega sistema javnega sektorja in odpravi nesorazmerij pa se po vladnih usmeritvah obravnavajo skupaj s pogajanji o drugih vsebinah, in sicer o prenovi nazivov, prenovi dodatkov, letnem dopustu in prenovi poklicnega zavarovanja.
Več informacij bo ministrstvo predvidoma podalo na novinarski konferenci v torek.
KOMENTARJI (55)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.