Pogajanja vlade s sindikati javnega sektorja prestavljena za teden dni

"Zagotovo je z vsako preložitvijo težje videti, ali bomo prišli pravočasno na cilj ali ne," ob tem izpostavlja tajnik Sindikata vzgoje, izobraževanja, znanosti in kulture Slovenije (Sviz) Branimir Štrukelj. Kot namreč zagotavljajo sindikati, so oni na pogajanja pripravljeni. "Mi smo čakali na to gradivo, ki je bilo z vladne strani obljubljeno," ob tem dodaja tudi vodja pogajalske skupine dela sindikatov javnega sektorja Jakob Počivalšek. Pristavil pa je tudi, da se je v primeru, da gradiv še ni, sestajati nesmiselno, saj s tem ne bi naredili koraka naprej.

Ministrica za javno upravo Sanja Ajanović Hovnik je v četrtek, ko se je vlada seznanila s pogajalskimi izhodišči, napovedala, da bo sindikate z vsebino seznanila v ponedeljek. Pogajanja je zdaj prestavila vsaj za teden dni. Po prvotnem dogovoru bi sicer morali sindikati že do 15. marca prejeti zakonski predlog za ureditev plačnega sistema javnega sektorja, a je vlada v torek razpravo o tem prekinila in jo nadaljevala v četrtek. Tudi tedaj zakonskih rešitev ni pripravila, pač pa se je le seznanila z izhodišči za pogajanja.

Premier Robert Golob stvari ni želel komentirati, saj da je na vladi ona dobila pooblastila za pogajanja, in ne on.  

Na ministrstvu za javno upravo pa danes dodatnega komentarja niso imeli. Neuradno pa je moč slišati pomisleke o tem, ali se lahko kakršne koli reforme vlada loti brez jasnega javnofinančnega okvira. To je v sredo slišal tudi premier na makroekonomskem svetu.  

"Priporočilo je predvsem bilo, da ministri najprej izračunajo učinke reform, predlaganih ukrepov in jih šele potem komunicirajo z javnostjo, ne pa obratno," je izpostavil član omenjenega sveta Matej Lahovnik. Dodal je, da bo zaradi stroškov v višini dveh milijard evrov treba čim prej natančno vedeti, za kakšne ukrepe gre.  

Izhodišča za pogajanja

Vlada je vladni pogajalski skupini naložila več usmeritev, ki jih mora upoštevati v pogajanjih, so sporočili iz urada vlade za komuniciranje.

Tako obseg pogajanj poleg prenove plačnega sistema in odprave nesorazmerij v osnovnih plačah vključuje tudi vzporedna pogajanja o prenovi nazivov in dodatkov, o določitvi pogojev in števila dni letnega dopusta ter o prenovi poklicnega zavarovanja.

Rešitve glede odprave nesorazmerij v osnovnih plačah naj bi se dogovorile do 30. junija s pridobitvijo pravice do plače iz naslova odprave nesorazmerij do 31. decembra 2024.

Predlog novega zakona o skupnih temeljih plačnega sistema javnega sektorja z novo plačno lestvico naj bi se v zakonodajni postopek vložil najkasneje julija s ciljem, da se praviloma uveljavi s 1. januarjem 2024.

Izhodiščni plačni razredi delovnih mest in nazivov iz spodnje tretjine plačne lestvice naj bi se na novo plačno lestvico praviloma prevedli s 1. januarjem 2025, ostali plačni razredi pa leto kasneje, s 1. januarjem 2026. Plačni razredi funkcij pa naj bi se novo plačno lestvico praviloma prevedli s 1. januarjem 2027.

Nagrajevanje redne delovne uspešnosti se zamrzne s 1. januarjem 2024, je v usmeritvah pogajalski skupini še zapisala vlada.

Vlada bo izhodišča sindikatom predstavila na seji pogajalske komisije, ki bo sklicana predvidoma zadnji teden marca, piše v sporočilu za javnost.

Sprva je bilo sicer predvideno, da bo predstavitev izhodišč že prihodnji ponedeljek. Po prvotnem dogovoru bi namreč morali sindikati že do 15. marca prejeti zakonski predlog, a je vlada v torek razpravo o tem prekinila in jo nadaljevala v četrtek.

Začetek pogajanj tako o prenovi plačnega sistema javnega sektorja kot tudi o odpravljanju plačnih nesorazmerij so vlada in sindikati predvideli sporazumu, podpisanem oktobra lani. Konec januarja je vladna stran sindikatom najprej predstavila analizo stanja in nato 9. februarja še izhodišča za plačno reformo.

Ko so se sestali nazadnje, 24. februarja, so se do vladnih izhodišč opredelili sindikati. Tedaj so kot zanje nesprejemljiv označili denimo predlog za zamrznitev napredovanj in delovne uspešnosti.

Sicer je predvideno, da bi se o predlogu zakona uskladili do 30. junija. Uveljavitev pa je predvidena najpozneje s 1. januarjem prihodnje leto. Reforma plač v javnem sektorju je namreč zgolj ena od napovedanih, poleg recimo zdravstvene ali dolgotrajne oskrbe.