Sodu je dno izbila davčna zakonodaja

Da je vlada s svojim odnosom uničila socialni dialog, so reprezentativne sindikalne centrale opozarjale že dlje časa. Kot so navajale, socialni partnerji ne morejo aktivno sodelovati pri oblikovanju zakonov in drugih predpisov, katerih posledice čutijo državljani, pač pa jih vlada z njimi le seznanja.

Na novinarski konferenci je Lidija Jerkič, predsednica Zveze Svobodnih sindikatov Slovenije, poudarila, da so se sindikati kadarkoli pripravljeni vrniti, a ob izpolnjevanju pogojev in spoštovanju pravil s strani vlade. Dokler tega ne bo, bomo delovali v novih okoliščinah, še napoveduje. Evropsko komisijo bodo tako obvestili o stanju in razlogih za njihovo odločitev. Obvestili jih bodo tudi, da kot sindikalne centrale ne bodo sodelovali pri dogodkih, ki so vezani na predsedovanje Slovenije EU. 

Napovedujejo že referendum o demografskem skladu, v prihodnje pa se bodo posluževali tudi vseh drugih oblik sindikalnega boja. Delovali bodo skupaj in usklajeno, je še napovedala Jerkičeva. 

ESS je bil ustanovljen leta 1994, in sicer kot posledica takratne socialne situacije v Sloveniji, ko je prihajalo do socialnih trenj. ESS je bil takrat odgovor na alternativo ulice. Mišljen pa kot omizje, na katerem se socialni partnerji pogovarjajo o dolgoročnih rešitvah, je poudarila Jerkičeva. 

Rezultati so bili na začetku dobri, sklenjenih je bilo več dogovorov in kolektivnih pogodb, do upora ulice pa ni prišlo. Kriza leta 2008 je nato prinesla poslabšanje socialnega dialoga, ponovno so vzklili protesti. Socialni dialog je imel iz leta v leto večje težave, še dodatno pa se je zaostril leta 2017, ko so zaradi predlogov zakonov o minimalni plači in ukinitvi dodatnega zdravstvenega zavarovanja izstopili delodajalci, je zgodovino ESS povzela Jerkičeva. 

In poudarila, da so istega leta po umiku delodajalske strani spremenili pravila o delovanju ESS. Vlada pa se je takrat zavezala, da "brez predhodne vsebinske obravnave socialnih partnerjev na ESS ne bo sprejemali ali predlagala v sprejetje predpisov, ki sodijo v temeljna ekonomska in socialna področja, ki jih v skladu s svojimi pravili obravnava ESS". 

"To so ključne besede, na katere že zadnje leto opozarjamo sindikati," pravi Jerkičeva. Ta pravila, ki zavezujejo vlado, niso bila upoštevana pri nobenem od zakonov. In če so hiter postopek pri sprejemanje protikoronske zakonodaje (PKP-jev) še razumeli, je bil vsak zakon sprejet z manj sodelovana socialnih partnerjev. 

V zadnjih dveh mesecih pa se sprejemajo zakoni, ki niso več interventni zakoni, ampak v temelju spreminjajo sistem, ki ga poznamo v slovenski družbi in rušijo področje solidarnosti. Gre za zakon o nacionalnem demografskem skladu, ki je šel brez obravnave na ESS v državni zbor, ter nacionalni program za okrevanje in odpornost, ki je bil sprejet v tajnosti in poslan v Bruselj brez sodelovanja socialnih partnerjev. Sodu dno pa je izbila davčna zakonodaja, ki je bila vložena v DZ brez sodelovanja socialnih partnerjev. "Kopica zakonov, ki spreminja na droben način koncept pokojninskega, socialnega zavarovanja. Nekaj, kar smo s trudom sestavljali 30 let, podrli bomo v roku enega leta." 

Jerkičeva je poudarila še, da ne izstopajo iz socialnega dialoga, saj ta ne obstaja več. Iz nečesa, kar ne obstaja, pa ne moreš izstopiti. 

Vlada uničila temelje socialnega dialoga 

Predsednik Konfederacije sindikatov javnega sektorja Slovenije, Branimir Štrukelj, pa je prav tako dejal, da je vlada uničila socialni dialog. Prvi temelji so bili uničeni že v času sprejemanja PKP-jev, ko "smo se dogovorili o nekih stvareh, pa jih je nato vlada enostransko spremenila". Gre za temeljno kršitev socialnega dialoga, je poudaril Štrukelj in kot primer navedel PKP7, ko je vlada enostransko spreminjala določene točke. "To je bil prvi korak k uničenju socialnega dialoga." 

Drugi je bil storjen pri demografskem skladu, kjer je ostala samo še forma socialnega dialoga. Tretji in končni udarec pa je bil po besedah Štruklja davčni paket, "ko so padle vse maske", ko so "zignorirali ESS in šli naravnost v državni zbor".

"Mi v resnici čakamo vlado, da bo sprejela elementarne pogoje za vzpostavitev socialnega dialoga v naši državi," je dodal Štrukelj. 

'ESS pod to vlado v resnici ni nikoli zaživel'

"Socialni dialog je alternativa ulici. Je uresničenje načela, da več glav več ve. Gre za uravnoteženje predlogov, kjer se usklajujejo včasih tudi diametralno nasprotni interesi," pa je dejal predsednik Konfederacije sindikatov Slovenije Pergam, Jakob Počivavšek, in dodal, da pod to vlado ESS nikoli ni v resnici zaživel. Še dva meseca po nastopu vlade ni imenovala svojih članov v ESS, nato pa je zelo omejeno sodelovala z njimi v času sprejemanja protikoronskih paketov, enostransko je spreminjala nekatere rešitve in sistematično kršila pravila ESS, je naštel. 

"Slovenija brez socialnega dialoga ne bi izpolnila niti pogojev za vstop v Evropsko unijo, niti ne bi sprejela evra, okrevanje po finančni krizi pa bi bilo zahtevnejše," je še poudaril. Delovanje trenutne vlade pa se dandanes že kaže v tem, da imamo veliko število ustavnih presoj, nakazujejo se referendumi, "prepričan sem, da jih bo vedno več". "Zagotovo bomo sindikati prisiljeni v to, da se poslužimo tudi kakšnih drugih oblik sindikalnega boja." 

Še bolj ostra je bila predsednica Konfederacije neodvisnih sindikatov Slovenije Evelin Vesenjak. Socialni dialog je po njenih besedah nesmiselno voditi kot farso, medtem ko se "povzroča škoda na vseh področjih". Spomnila je, da je bila Slovenija vzor socialnega dialoga v tem delu Evrope. "Zdaj pa se to ruši kot slon, ki pride v trgovino s porcelanom," je orisala. Proti temu se je treba boriti, je prepričana. Sindikati bodo pomagali, da pride do sprememb, je napovedala, tudi do tega, da "vlada odide in se nikoli več ne vrne".

Cigler Kralj obžaluje potezo sindikatov in jih poziva k vrnitvi za pogajalsko mizo

Trenutne razmere so po ocenah ministra za delo Janeza Ciglerja Kralja težke, saj se postavljajo temelji za čas po koronski krizi. "Obžalujem, da sindikati zapuščajo pogajalsko mizo, in jih pozivam, da se za njo čimprej vrnejo," je dejal na novinarski konferenci. 

"Moja vrata so vedno bila, so in bodo odprta vsem socialnim partnerjem," je poudaril minister in dodal, da ve, da "sindikati z nekaterimi potezami vlade niso bili najbolj zadovoljni". "A kot minister sem moral loviti ravnotežje med učinkovitostjo in kompleksnostjo oz. konsenzom pri rešitvah," je opisal.

Koronska kriza je vse prisilila v hitrejše ukrepanje, je izpostavil in izrazil zavedanje, da bi si sindikati želeli daljša pogajanja pri sprejemu interventnih zakonov. Sedaj pa se po njegovih besedah snuje izhodno strategijo iz krize in je po njegovem izjemno pomembno, da optimalne rešitve dorečejo vsi socialni partnerji. "Socialni dialog in socialni partnerji so pomembno posvetovalno telo pri tlakovanju poti za čas po koroni," je ocenil.

Slovenija se po njegovih besedah zadnji dve desetletji giblje v začaranem krogu nizkih plač zaradi previsokih davkov. Na žalost smo še vedno prepoznani kot država s poceni delovno silo z nizko dodano vrednostjo. "Manjka nam delovnih mest z visoko dodano vrednostjo, dobrimi delovnimi pogoji in boljših plač. Tu vidim izziv, ki čaka vse socialna partnerje," je pojasnil.

Glede razmer za trgu dela je ocenil, da je "trend od februarja izjemno ugoden". Slovenija se je na krizo odzvala pravočasno in ustrezno, brez ukrepov bi število brezposelnih naraslo mnogo bolj, kot je. Ključna ukrepa sta čakanje na delo in skrajšani delovni čas, ki naj bi se predvidoma iztekla konec junija. "S tem lahko napovem, da se bo ukrep čakanja predvidoma podaljšal do konca julija," je dejal, saj bo NSi tak predlog predlagala vladi.

Minister za delo in podpredsednik stanke NSi je pozdravil napovedano malo davčno reformo. "Podpiramo celovit predlog male davčne reforme s ciljem, da ljudem ostane več. Neto plače so danes v Sloveniji prenizke in NSi je odločena, da se to spremeni," je povedal. Pri tem se jim zdi pomemben izračun, da bo posamezniku pri povprečni plači okoli 1200 evrov po uveljavitvi predlaganih sprememb leta 2025 na letni ravni ostalo 1260 evrov več.

Ministrstvo za finance: Prizadevamo si za dialog in sodelovanje z vsemi deležniki

Ministrstvo za finance je na aprilski seji Ekonomsko socialnega sveta pojasnilo, da so "pripombe socialnih partnerjev dobrodošle že tekom javne obravnave, oblikovanje končnega besedila predlogov zakonov pa se bo nadaljevalo po zaključku javne obravnave in pregledu prispelih pripomb. Postopek priprave in sprejemanja posameznih zakonskih predlogov se ne konča niti s sprejemom le-teh na seji vlade, ampak so možne spremembe in dopolnitve tudi v nadaljnjem procesu (amandmaji). S tem so seznanjeni tudi socialni partnerji," so zapisali. 

Na seji so se tudi dogovorili, da vse tri strani do 30. 4. 2021 predlagajo člane pogajalske skupine. Na ministrstvu še poudarjajo, da so za sejo, ki je bila predvidena za danes poslali vabila vsem predlaganim članom pogoajalske skupine in prosili, da ti do 10.5. navedejo pripombe, ki pa jih niso prejeli. "Tik pred sestankom pa smo prejeli obvestilo, da sindikalne centrale ne bodo sodelovale pri delu ESS." To nas preseneča, saj si na Ministrstvu za finance vseskozi prizadevamo za dialog in sodelovanje z vsemi deležniki."