SDS zbral podpise za razpis referendumov. Koalicija: Ponovili bomo 24. april

"Zbrali smo 157.138 pravilno overjenih podpisov na upravnih enotah," je sporočil prvak SDS Janez Janša. S tem so zbrali dovolj podpisov za zahteve za tri referendume. Kot je podrobneje navedel, so 52.182 podpisov zbrali proti ukinjanju dolgotrajne oskrbe, 52.280 proti bohotenju birokracije ter 52.669 proti politizaciji RTV Slovenija. "Daleč največja podpora neposredni demokraciji doslej," je dejal.

Da so v stranki ocenili, da so bili sprejeti trije zelo slabi zakoni, zaradi česar so se nato odločili za zbiranje podpisov. "Veseli smo, da so ljudje te slabe zakone prepoznali in oddali svoj podpis. Smo proti temu, da se ljudem jemlje, z vsemi tremi zakoni pa se ljudem jemlje," je dejala poslanka Alenka Jeraj in ljudi pozvala, naj na referendumu trikrat glasujejo proti.

"SDS je z zbranimi podpisi prebila zvočni zid. To je ogromna številka in je številka, ki predvsem zavezuje," je dejal Branko Grims. Dodal je, da spoštovanje zasluži tako številka 157.138 kot tudi vsi, ki so podpis dali. Podpise bodo vložili v najkrajšem možnem roku, je zagotovil.

Izpostavil je tudi delovanje vlade, njeno večanje ministrstev v času gospodarske krize. "Fiskalni svet je dejal, da namerava ta vlada denar porabiti za neproduktivne namene. To je tudi večanje ministrstev," je dejal Grims. "Ukinili so urad za demografijo, ko imamo najnižjo rodnost v Evropi, prav tako pa urejanje teh stvari prelagajo v bodočnost." Poudaril je tudi, da jih prejeti podpisi zavezujejo, da delajo za voljo ljudi, ki bodo lahko "napačno za slovenijo uničujočo politiko na referendumu zavrnejo".

"Po ustavi je ljudstvo edino, ki ima v Sloveniji oblast. To svojo moč bodo lahko udejanjili na referendumu in prepričan sem, da bodo odločno dejali, da so proti," je dejal.

Zvone Černač je medtem poudaril, da trenutna vlada načrtno ukinja odločitve pretekle vlade. Spomnil je na bonitete, ki jih je uvedla pretekla vlada - tako za upokojence kot druge olajšave (boni za turizem, energetske olajšave ipd.). "Referendumi niso zato, ker bi si SDS ali ljudje to želeli, temveč zato, ker je Golobova vlada sprejela takšne odločitve, ki so škodljive za ljudi in jih siromašijo," je dejal ter dodal, da se v stranki zavzemajo, da se referendumi izvedejo z enimi izmed prihajajočih volitev.

V SDS se namreč zavzemajo, da bi vse tri morebitne referendume izvedli sočasno z enim od rokov bodisi lokalnih bodisi predsedniških volitev, v koaliciji pa so medtem bolj naklonjeni temu, da bi referendume izpeljali v enem 'referendumskem dnevu', ki pa ne bi sovpadal z datumom volitev.

'Referendumski dan je dobra odločitev, ponoviti želimo 24. april'

Predsednica DZ Urška Klakočar Zupančič je v izjavi za medije dejala, da imajo vlagatelji zahtev za referendum sedem dni časa, da zahteve vložijo. Državni zbor pa mora nato v nadaljnjih sedmih dneh od vložitve odločiti o datumu referenduma. "V teh sedmih dneh državni zbor obravnava zadeve na pristojnih delovnih telesih in izvede tudi plenarno sejo," je pojasnila. O točnih datumih pa ni želela špekulirati.

Kot so poudarili v koalicijskih strankah, so referendumi pomembni, vendar pa da je trenutno zanje pomembnejše spopadanje z draginjo in ne s politizacijo. Ter da je vprašanje tukaj, kakšne družbe si želimo, v primeru javnega RTV servisa torej, ali si želimo enostransko poročanje ali objektivnega novinarstva. Borut Sajovic iz vrst Svobode je ob tem poudaril, da o birokratizaciji države govori nekdo, "ki je s člansko izkaznico v državnih organih zaposlil množico svojih ljudi". 

"Na referendum gremo, da zmagamo, da trikrat obkrožimo ZA. Volivke in volivci so nam podelili štiriletni mandat," je jasen Sajovic, ki verjame, da jih bodo državljanke in državljani podprli.

Matej T. Vatovec je ob tem poudaril, da želijo na referendumih ponoviti 24. april: "Ti referendumi morajo biti ponovitev in zato pozivamo ljudi, da se referendumov udeležijo. Za neodvisno RTV, za ustrezno dolgotrajno oskrbo ter za reorganizacijo vlade." Da bodo volivci pri vseh treh zakonih obkrožili ZA, verjame tudi poslanec SD Jani Prednik.

"Stranka SDS je zbrala dovolj podpisov, kar pomeni, da bomo imeli jeseni referendumski dan. Dejstvo je, da SDS že od začetka te vlade blokira njeno delovanje in delovanje koalicije. Parlamentarne volitve niso tako daleč nazaj in na njih so državljani rekli 'ne' vladi Janeza Janše," je poudaril in ponovil, da opozicija že od izgube na volitvah nagaja novi vladi. 

Da je jasno, da se SDS ni sprijaznila s porazi na volitvah, meni tudi Vatovec. "Posledice gledamo že dobre tri mesece. Število vloženih zakonov in referendumov so jasen dokaz, da ne prenesejo tega, da so morali sestopiti z oblasti. Vendar pa težava nastopi, ko gredo proti dobrobiti ljudi," je dejal. Poudaril je tudi, da gre njihovo delovanje na RTV na škodo novinarstvu, na škodo zaposlenih in tudi na škodo gledalcev in gledalk. Še večjo težavo pa predstavljajo za uporabnike dolgotrajne oskrbe. Podobna zgodba pa da je tudi pri zakonu o vladi. "Tu gre le za zaviranje delovanje vlade, gre le za nagajanje."

"Odločitev, kdaj bodo referendumi, je odvisna od tega, kdaj bodo podpisi vloženi. Ampak referendumski dan je dobra odločitev," je še dejal Sajovic.

Odziv na referendumske pobude je podal tudi Urad za komuniciranje, ki pravi, da politična preigravanja in oviranja, ki se jih od volilnega poraza naprej poslužuje opozicija, niso del njihove politike in njihovih vrednot. Ob nastopu vlade so namreč obljubili drugačen način vladanja, ki temelji na spoštovanju pravne države in na konstruktivnem sodelovanju z vsemi, ki lahko pripomorejo k stabilnosti razmer in dobrobiti za ljudi, sporočajo iz Urada.

Urad za komuniciranje med glavne prioritete umešča "zajezitev inflacije in draginje ter zagotavljanje energetske in prehranske varnosti."

"Na referendumih o noveli zakona o dolgotrajni oskrbi, noveli zakona o RTV Slovenija in spremembah zakona o vladi bodo torej odločali o podpori ukrepom, s katerimi koalicija želi, da dolgotrajno oskrbo dobijo vsi, ki jo potrebujejo, da se javni radio televiziji vrne njeno neodvisnost in da bo s spremembami zakona o vladi, koalicija lahko učinkovito izpolnila svoje zaveze," so zaključili na Uradu za komuniciranje.

Kaj prinašajo trije zakoni?

Po izteku 35-dnevnega roka za zbiranje podpisov ima sicer pobudnik referenduma sedem dni za vložitev s podpisi podprte zahteve v DZ. Če je le-ta popolna, pa ima nato sedem dni časa tudi državni zbor, da z odlokom razpiše referendum. Od dneva razpisa referenduma do dneva glasovanja skladno z referendumsko zakonodajo ne sme preteči manj kot 30 dni in ne več kot leto dni. Določitev dneva glasovanja, do katerega preteče več kot 45 dni od dneva razpisa referenduma, sprejme državni zbor z dvotretjinsko večino navzočih poslancev.

Doslej je v zgodovini samostojne države potekalo 20 zakonodajnih referendumov, zadnji julija lani, in sicer o zakonu o vodah, piše STA. Kot kaže, pa se v letošnji, z volitvami obarvani jeseni, obetajo še trije.

Novela zakona o RTV bi poskrbela, da bi programske svetnike v večini spet imenovale civilnodružbene organizacije, in ne državni zbor, kot je narekuje zakona, ki ga je leta 2005 pripravil SDS. Novela zakona o dolgotrajni oskrbi določa, da se bo zakon o dolgotrajni oskrbi začel izvajati leto pozneje, kot je bilo predvideno sprva. Zakon o vladi pa uvaja tri nova ministrstva: za solidarno prihodnost, za visoko šolstvo, znanost in inovacije ter za podnebje in energijo.