Šarec po vrnitvi iz Ukrajine: Misija EUMAM ne bo ogrozila varnosti Slovenije

Obrambni minister Marjan Šarec se je danes vrnil z obiska v Ukrajini, kamor je v ponedeljek odpotoval z državnim sekretarjem Damirjem Črnčecem in načelnikom Generalštaba Slovenske vojske Robertom Glavašem. 

Kot je povedal za 24ur.com, je slovenska delegacija Ukrajino obiskala na povabilo tamkajšnjega obrambnega ministra Oleksija Reznikova. "Pa tudi sicer bi slej ali prej obiskal Ukrajino, saj ji Slovenija že od začetka ruske agresije stoji ob strani in ji pomaga tako s humanitarno pomočjo, z oskrbo njenih državljanov, ki so pribežali v Slovenijo, in nenazadnje tudi z obsežno vojaško pomočjo. Vsekakor se je dobro na lastne oči prepričati, kakšne so razmere v Ukrajini." 

Ocena ogroženosti Slovenije kljub misiji EUMAM Ukrajina ostaja nizka

Šarec je ukrajinskemu kolegu prenesel informacijo, da v Sloveniji teče postopek pridružitve k novi misiji EUMAM Ukrajina. Na naše vprašanje, kdaj se bo to sodelovanje začelo realizirati ter kje in kako bo potekalo, je opozoril, da se v Sloveniji odločitev za sodelovanje države v novi mednarodni operaciji ali misiji sprejema dvostopenjsko. Vlada je namero o sodelovanju do 30 slovenskih pripadnikov na misiji Evropske unije za vojaško pomoč v podporo Ukrajini z možnostjo rotacij sprejela na seji prejšnji teden. Ta odločitev je bila potem posredovana v seznanitev državnemu zboru, po obravnavi v pristojnih delovnih telesih parlamenta pa bo vlada sprejela dokončno odločitev. 

"Pričakujem, da bodo ti postopki tekli relativno hitro ter da bomo svoje vojaške in civilne funkcionalne strokovnjake napotili na usposabljanja ukrajinskih oboroženih sil. Ta usposabljanja se bodo izvajala na ozemlju držav članic Evropske unije, pri usposabljanjih bomo najverjetneje sodelovali z Nemčijo. Kje bodo ta usposabljanja potekala, še ni določeno," je še dodal. 

Pripadniki Slovenske vojske po njegovih besedah lahko pripadnikom ukrajinskih oboroženih sil zagotovijo različna znanja s poudarkom na specialistih, medtem ko bodo lahko civilni funkcionalni strokovnjaki sodelovali pri izvajanju individualnih, kolektivnih ali specializiranih usposabljanj pripadnikov ukrajinskih oboroženih sil in pri izvajanju poveljniško-štabnih nalog misije. 

Vprašanje, ki se postavlja na tem mestu, pa je, ali zaradi vpletenosti Slovenije v takšno misijo obstaja kakšno varnostno tveganje za našo državo? "Slovenija je članica Evropske unije in Nata in v odnosu do Ukrajine vodi enotno politiko, ki se sprejema v okviru teh organizacij. Varnostno tveganje za Slovenijo je enako kot za druge države članice Evropske unije in Nata," odgovarja Šarec. Ocena ogroženosti Republike Slovenije po njegovih zagotovilih ostaja enaka – nizka. 

Pomoč ranjenim ukrajinskim državljanom

Reznikov je včeraj Šarca tudi prosil, da bi Slovenija prevzela oskrbo nekaterih ukrajinskih državljanov, ki so bili ranjeni v bojih ali v napadih ruskih sil na civilne tarče. "To prošnjo bom prenesel na vlado in vložili bomo vse napore v zdravljenje, rehabilitacijo in psihološko oskrbo ranjenih ukrajinskih državljanov. Slovenija lahko na tem področju Ukrajini veliko pomaga, nenazadnje imamo odlične zdravstvene strokovnjake in vrhunske medicinske ter rehabilitacijske centre," je prepričan obrambni minister. 

Ukrajinska stran ponujeno slovensko pomoč po njegovih besedah sprejema z veliko hvaležnostjo. "Ukrajinci našo pomoč – tako vojaško kot nevojaško – zelo cenijo. S to pomočjo in sodelovanjem bomo nadaljevali tudi v prihodnje. Pogovori so bili usmerjeni tudi v prihodnost, v čas po vojni, ko bo treba vso uničeno infrastrukturo, industrijo in drugo proizvodnjo obnoviti."

'Ruska agenda je usmerjena v to, da bodo Ukrajinci pozimi zmrzovali'

Pri vprašanju, s kakšnimi vtisi se vračajo domov, se je Šarec osredotočil na Irpin, predmestje Kijeva, ki je bilo v napadih takoj na začetku vojne zelo prizadeto in so si ga ob obisku tudi ogledali. "Takrat je bila izseljena večina prebivalcev, ki se zdaj počasi vračajo in na ruševinah gradijo novo življenje. Prav na terenu, med ruševinami civilnih zgradb, je bilo najbolj razvidno to, da tukaj ni šlo za boj vojske proti vojski, temveč proti civilnemu prebivalstvu. Tudi napadi na kritično infrastrukturo so napadi na civilno sfero, saj je ruska agenda usmerjena v to, da bodo Ukrajinci pozimi zmrzovali." 

Po zadnjih sistematičnih uničevanjih ukrajinske kritične infrastrukture in predvsem energetike s strani Rusije na pragu zime Ukrajinci trenutno najbolj potrebujejo rezervne dele za popravilo te infrastrukture, generatorje, gorivo in drugo humanitarno pomoč, da bodo prebivalci Ukrajine to zimo lahko preživeli, je ocenil.

'Posledice se bodo čutile še desetletja po koncu vojaških spopadov'

"Glede na to, kar smo videli v mestu Irpin, so razmere v Ukrajini zelo težke, še zlasti po sistematičnem uničevanju ukrajinske kritične infrastrukture. Tako kot vsaka vojna tudi ta še posebej pušča težke posledice na prebivalcih Ukrajine, ki se soočajo s pomanjkanjem osnovnih življenjskih dobrin, energije, ustrezne zdravstvene oskrbe, oteženim izobraževanjem in še marsikaj. Te posledice se bodo po mojem mnenju čutile še desetletja po koncu vojaških spopadov," je minister strnil svoje mnenje o posledicah te vojne. 

Kot še pravi, bo zdaj s pogovori, ki jih je opravil v Ukrajini, seznanil vlado, nadaljevali pa bodo tudi z aktivnostmi v smeri pomoči Ukrajincem, da bodo lahko prestali težko zimo, ki je pred njimi.