Šarec, Črnčec in Glavaš v Ukrajini: 'Slovenija bo oskrbela ukrajinske ranjence'

Slovenski obrambni minister Marjan Šarec je z načelnikom Generalštaba Slovenske vojske Robertom Glavašem in državnim sekretarjem na obrambnem ministrstvu Damirjem Črnčecem obiskal Kijev, kjer jih je sprejel namestnik ukrajinskega obrambnega ministra Oleksandr Poliščuk. S slednjim sta si ogledala uničene ruske tanke, ob Zidu spomina na padle ukrajinske vojake pa sta položila tudi cvetje.

Z ministrom Oleksijem Reznikovom se je Šarec pogovarjal tudi o slovenski pomoči Ukrajini. Med drugim je beseda tekla o tem, da bi v Sloveniji oskrbeli ukrajinske ranjence, tudi civilne: "O tem se pogovarjamo že nekaj časa, vendar bomo zdaj delali tudi v smeri realizacije." Zagotovil je tudi, da bodo pomagali s pomočjo in sodelovanjem med državama.

Slovenski predstavniki obrambnih sil so z ukrajinskimi kolegi po pričakovanjih govorili tudi o misiji urjenja ukrajinskih vojakov, pri kateri sodeluje tudi Slovenija. Šarec je prepričan, da je to ena od oblik pomoči, ki jo bo Ukrajina močno cenila in ki je v tem hipu tudi najbolj potrebna za zagotovitev uspešnega boja. "Vendar pa ta misija ne bo potekala na domačih tleh. To bomo delali na ozemlju EU, torej v drugih državah," je dejal.

V Sloveniji medtem teče postopek pridružitve k novi misiji EUMAM Ukrajina, s čimer je danes govoril tudi z ukrajinskim ministrom. Namero o sodelovanju do 30 slovenskih pripadnikov na misiji Evropske unije za vojaško pomoč v podporo Ukrajini z možnostjo rotacij je slovenska vlada sprejela na zadnji seji. Pripadniki Slovenske vojske s poudarkom na specialistih z različnih področij in civilni funkcionalni strokovnjaki bodo sodelovali pri izvajanju individualnih, kolektivnih ali specializiranih usposabljanj pripadnikov ukrajinskih oboroženih sil na ozemlju držav članic Evropske unije in pri izvajanju poveljniško-štabnih nalog misije, je še pojasnil.

Na pogovorih med obema delegacijama so sicer predstavili trenutne razmere na bojiščih in zelo težak položaj po zadnjih sistematičnih uničevanjih ukrajinske kritične infrastrukture s strani Rusije, kar je zelo otežilo življenjske razmere ukrajinskim prebivalcem v večjem delu države, so sporočili z ministrstva za obrambo. Po mnenju ukrajinskih oblasti je pomoč Slovenije cenjena, donirana oprema je pomagala k uspešni obrambi države. Ukrajinski minister se je ministru Šarcu zahvalil za izkazano podporo v okviru obiska Ukrajine ter tudi za vso dosedanjo podporo na politični, humanitarni, materialni in vojaški ravni, ki Slovenijo postavlja visoko na lestvici podpornikov Ukrajine.

Šarec je medtem ukrajinskemu kolegu Reznikovemu prenesel izraz podpore Republike Slovenije Ukrajini v njenem boju za osvoboditev države in vzpostavitev suverenosti. Posebej je poudaril pomen samoobrambnega boja ukrajinskega naroda, ki je že devet mesecev soočen z brutalno vojno, ki jo je sprožila Rusija.

Ob obisku Irpina: "To ni vojna, ki bi poznala kakšen kodeks časti"

Obiskali so tudi Irpin, kjer so si ogledali posledice ruske vojaške okupacije in agresije ter se sestali z županom Oleksandrom Markušinom, ki je bil hkrati tudi poveljnik obrambe mesta in velja za heroja. Kot je znano, je Irpin zaznamovan z vojnimi grozotami, saj je bilo mesto prizorišče zloglasnega pokola več sto civilistov, ki so ga izvedli ruski okupatorji.

Šarec je ob obisku mesta poudaril, da je bil Irpin že na samem začetku vojne kritična točka. "Če bi padel Irpin, bi padel tudi Kijev. Situacija pa bi bila tako popolnoma drugačna." Dodal je, da se je v tem mestu na začetku odvijala "herojska borba". 

Irpin je imel pred vojno 100.000 prebivalcev, evakuirali pa so jih takrat skoraj vse. Zdaj se je v mesto vrnilo že skoraj 80 odstotkov ljudi, je navedel Šarec. "Uničenje je veliko, a veliko je materialne škode, ki se jo lahko povrne, ne da se pa povrniti človeških življenj," je poudaril ob tem ter dodal, da bo "s pogumom in voljo uspelo znova vzpostaviti normalno življenje".

Slovenski obrambni minister je ob tem dejal tudi, da je razvidno, da je bila to že od samega začetka vojna proti civilnemu prebivalstvu in ne vojna vojske proti vojski. Temu pa da smo lahko priča tudi danes, ko rakete obstreljujejo Kijev in druga ukrajinska mesta. "To ni vojna, ki bi poznala kakšen kodeks časti. To je vojna proti civilnemu prebivalstvu in to je vredno vseh obsodb." Verjame, da se bo o tem odločalo tudi na sodiščih. "Vsak dan vidimo večje opustošenje, trenutno je cilj napadov kritična infrastruktura. Pred prebivalci Ukrajine je težka zima. Ni opravičila za takšno vojno, takšno uničenje. Vprašati se je treba, kakšni so pravzaprav cilji," je ob obisku Irpina še zaključil Šarec.

Po videnem je še posebno pomembna humanitarna in materialna pomoč za ogrožene prebivalce, pa tudi vojaška pomoč tako Evropske unije kot drugih zavezniških držav. 

Vlada Republike Slovenije je v zadnjih tednih ostro obsodila rusko agresijo na Ukrajino, še posebej sistematične napade agresorja na civilno prebivalstvo in uničevanje pomembne kritične infrastrukture. Slovenska vlada je že pozvala Rusijo, da s takim delovanjem nemudoma preneha, in hkrati obljubila pomoč Ukrajini pri obnovi uničene pomembne infrastrukture, je še povedal minister Šarec. Ukrajinskega obrambnega ministra je minister Šarec seznanil tudi z odločitvijo slovenske vlade, da se skladno z večinskim mnenjem in stališči držav članic Evropske unije z vložitvijo intervencije Republika Slovenija pridruži postopku Ukrajine proti Ruski federaciji zaradi kršitev Konvencije o preprečevanju in kaznovanju zločina genocida pred Meddržavnim sodiščem v Haagu.

Kot je poudaril minister Šarec, je Slovenija od začetka vojne ves čas pomagala Ukrajini, in sicer s humanitarno pomočjo in opremo za razminiranje ter z oskrbo in pomočjo ukrajinskim beguncem, ki so se pred vojno zatekli v Slovenijo, pa tudi z vojaško pomočjo, med drugim z donacijami 35 oklepnih pehotno amfibijskih vozil in 28 tankov M-55S. Slovenija bo tudi v prihodnje pomagala Ukrajini na več področjih, je še zagotovil Minister Šarec.

Spomnimo

Države članice Evropske unije so uradno zagnale misijo urjenja ukrajinskih vojakov, ki bo potekala na ozemlju EU. V okviru misije, ki bo predvidoma trajala dve leti, nameravajo izuriti do 15.000 vojakov, pri tem pa sodeluje tudi Slovenija. 

Kot je v izjavi za slovenske novinarje po zasedanju obrambnih ministrov v Bruslju pred dnevi povedal državni sekretar na slovenskem obrambnem ministrstvu Damir Črnčec, bo Slovenija sodelovala z nekaj deset inštruktorji, ki bodo predvidoma delovali v Nemčiji in izvajali predvsem specialistično urjenje. "Predlog gre v smer, da bi ministrstvo za obrambo zagotovilo pripadnike Slovenske vojske, specialiste z določenih področij, in sicer predvsem v okviru dela misije, ki se bo izvajal pod nemškim poveljstvom." Drugo poveljstvo, namenjeno urjenju na brigadni ravni, bo na Poljskem. 

Po njegovih besedah pripadnik Slovenske vojske že sodeluje pri načrtovanju misije v Bruslju in bo tudi vključen v določanje tega, kje bo Slovenija sodelovala.

Obrambno ministrstvo tako v okviru načrtovanja misije že ugotavlja, kako bi lahko Slovenija sodelovala in kakšna so specialistična znanja pripadnikov SV. Strokovnjake za katera področja bo poslala Slovenija, pa bo odvisno tudi od potreb ukrajinske vojske.

Pri urjenju ukrajinskih vojakov bi lahko po navedbah državnega sekretarja sodelovalo do nekaj deset pripadnikov Slovenske vojske.

Na obrambnem ministrstvu trenutno nimajo načrtov, da bi urjenje potekalo tudi na ozemlju Slovenije, je še pojasnil.

Ministrstvo za obrambo bo predlog, ki je trenutno še v medresorskem usklajevanju, pripravilo za obravnavo na vladi, ki ga bo nato poslala tudi na pristojni odbor državnega zbora. Dokončno odločitev o sodelovanju v misiji pa bo sprejela vlada. "Računam, da bo postopek zaključen v nekaj tednih oziroma mesecih, potem pa je možnost, da se dokaj hitro napoti pripadnike v Nemčijo," je še povedal. 

Ocenjeni skupni stroški misije znašajo 106,7 milijona evrov

Članice unije so evropsko misijo urjenja uradno zagnale na dvodnevnem zasedanju Sveta EU za zunanje zadeve. Visoki zunanjepolitični predstavnik unije Josep Borrell je že tem pojasnil, da bo potekala na Poljskem, sodelovanje pa je potrdilo še več drugih držav članic.

Operativni sedež misije je na sedežu Evropske službe za zunanje delovanje (EEAS) v Bruslju, kar omogoča usklajevanje na strateški ravni, vodi pa jo direktor vojaške zmogljivosti za načrtovanje in izvajanje v okviru EEAS, francoski viceadmiral Herve Blejean.

Misija, imenovana EUMAM Ukrajina, bo nudila urjenje tako na ravni posameznikov kot tudi enot do ravni brigade. Uriti nameravajo tudi posebne enote. Obenem bo zagotavljala usklajevanje aktivnosti držav članic, ki že usposabljajo ukrajinske vojake. Odprta bo tudi za sodelovanje tretjih držav. Mandat misije, za katero je zaprosila Ukrajina, bo sprva trajal dve leti, namenjenih pa ji bo 106,7 milijona evrov za skupne stroške. Viri pri EU navajajo še, da bo EU zagotovila tudi 16 milijonov evrov za opremo in strelivo za namen urjenja.

Slovenska pomoč Ukrajini 

Slovenija je Ukrajini, ki je pod rusko agresijo od 24. februarja letos, sicer do zdaj že pomagala z vojaško, humanitarno in denarno pomočjo.

Vojaška pomoč 

Kmalu po začetku vojne je Slovenija Ukrajini namenila vojaško pomoč v obliki avtomatskih pušk, streliva in čelad. Junija smo v Ukrajino poslali 35 oklepnih pehotno amfibijskih vozil BVP M80A. V zameno za donacijo je Slovenija od ZDA prejela precejšen dobropis, ki naj bi ga uporabila za opremo, ki jo potrebuje pri svojem delovanju. 

Oktobra je po železniških tirih proti Kijevu krenila nova slovenska pošiljka vojaške pomoči, 28 tankov M-55S. V zameno za donacijo je Slovenija od Nemčije prejela 40 transportnih vozil. 

Slovenija sicer, glede na velikost gospodarstva, po podatkih Inštituta za svetovno ekonomijo (IFW) spada med najsolidarnejše dobaviteljice orožja Ukrajini. 

Humanitarna pomoč

Slovenija je februarja v Ukrajino poslala 200 spalnih vreč, 200 parov gumijastih škornjev, 10 dizelskih agregatov, 250.000 rokavic iz lateksa, 250.000 rokavic iz nitrila in 600.000 obraznih mask.

Z Ministrstva za zunanje zadeve so danes sporočili, da bodo na zaprosilo ukrajinske strani tokrat namenili 370.000 evrov humanitarne pomoči za nakup reševalnega vozila, ki bo namenjeno prevozu prezgodaj rojenih otrok in mater. Pogodbo o donaciji sredstev sta danes podpisala v. d. generalne sekretarke v Ministrstvu za zunanje zadeve veleposlanica Renata Cvelbar Bek in veleposlanik Ukrajine v Sloveniji Andrij Taran. Reševalno vozilo bo v celoti opremljeno v skladu z mednarodnimi standardi. 

Doslej je Ministrstvo za zunanje zadeve na zaprosilo ukrajinske strani namenilo že 580.000 evrov za nakup reševalnih vozil. Dve vozili za prevoz ranjenega prebivalstva bosta dobavljeni do konca leta 2022.

Denarna pomoč 

Slovenska vlada je Mednarodnemu rdečemu križ (ICRC) donirala 100.000 evrov, ki so bili namenjeni ukrajinskim beguncem.