Šabeder išče rešitve glede vračanja sanacijskih sredstev

Včeraj smo poročali, da bo moralo pet slovenskih bolnišnic, Onkološki inštitut Ljubljana, splošna bolnišnica Celje, Slovenj Gradec in Trbovlje ter porodnišnica Kranj, vrniti pet milijonov evrov intervencijskih sredstev - in to samo zato, ker sta zdravstveno in finančno ministrstvo lani določili presečni datum za porabo prejetih sredstev. Gre za del sredstev, ki so jih prejeli v skladu z interventnim zakonom konec novembra 2017.

Ostalim desetim bolnišnicam denarja ne bo treba vračati, ker so inšpekcijski pregled imele pred omenjeno odločitvijo pristojnih ministrstev. 

Šabeder poskuša rešiti nastalo situacijo 

Na podlagi zakona so bolnišnice prejele sanacijska sredstva za plačilo zapadlih neplačanih obveznosti do dobaviteljev in za plačilo posojil, pri čemer pa zakon ni določal presečnega datuma, ki bi ga morale bolnišnice upoštevati pri ugotavljanju, katere neplačane obveznosti in posojila še lahko plačajo, da bodo državna interventna sredstva porabljena namensko.

Ministrstvi za zdravje in finance sta se 29. julija lani uskladili, da bo presečni datum 30. november 2017, torej dan, ko so bolnišnice dobile denar. Omenjene bolnišnice pa morajo vrniti v proračun sredstva, ki so jih plačala za račune s poznejšim rokom plačila od tega datuma.

Šabeder je po sestanku z Bertoncljem dejal, da za nastalo situacijo iščejo rešitev. "Strokovnjaki za proračun na ministrstvu za finance bodo preigrali možnosti, kako rešiti to zadevo," je povedal.

V tem trenutku zelo težko svetuje bolnišnicam, kaj naj storijo - torej ali naj vrnejo denar v proračun. Je pa dejal, da so z bolnišnicami in finančnim ministrstvom na isti strani ter tudi v dnevni komunikaciji. Kdaj bo vlada odločila o pritožbah bolnišnic na odločbe urada za proračun, Šabeder ne ve.

Je pa vlada že zavrnila pritožbo onkološkega inštituta, ki je tako že vrnil dobre tri milijone evrov v proračun. Na vprašanje, ali bi lahko inštitut spet prišel do tega denarja, je zdravstveni minister odvrnil, da je inštitut že ves čas specifičen, saj na dan, ko je prejel sredstva, niti ni imel zapadlih obveznosti. Sanacijski denar so hranili na posebnem računu, vračilo sredstev pa tako ni vplivalo na njegovo poslovanje.

Možne rešitve za nastalo situacijo z ministrstvom za zdravje išče tudi sanacijski odbor, ki bdi nad potekom sanacije bolnišnic. Predsednik odbora Robert Cugelj je dejal, da od zakonodajno-pravne službe DZ pričakuje tolmačenje 7. člena interventnega zakona. V DZ so pojasnili, da zakonodajno-pravna služba zahteve za razlago zakona ni prejela.

Glavna tema današnjega sestanka med Šabedrom in Bertoncljem je bil sicer zakon o dolgotrajni oskrbi. Odprto ostaja vprašanje, kako bodo zagotovili polovico sredstev za financiranje dolgotrajne oskrbe. Po Šabedrovih navedbah so tri možnosti, to so financiranje iz proračuna, dvig prispevne stopnje in morebitna nova dajatev. Tako bodo sedaj pripravili dodatne izračune.

Končne izračune bo ministrstvo za finance po njegovih navedbah pripravilo tudi glede dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja. "Verjamem, da bomo v tem tednu našli končno rešitev," je dejal.

Z ministrstva za finance pa so danes sporočili, da je vsebina, priprava zakonskih predlogov in komunikacija izključno v pristojnosti ministrstva za zdravje. Izključna naloga ministrstva za finance pa je omejena na pripravo oziroma izdelavo izračunov na podlagi podatkov ZZZS. To velja za pripravo obeh zakonskih predlogov, in sicer za obvezni pavšalni prispevek kot tudi dolgotrajno oskrbo, so zapisali.