Država je leta 2017 15 bolnišnicam za sanacijo izgub namenila 136 milijonov evrov. A kot poroča Delo, bo pet bolnišnic moralo skupaj vrniti skoraj pet milijonov evrov. Junija lani je namreč urad za nadzor proračuna podal usmeritev za tolmačenje 7. člena zakona o interventnih ukrepih za zagotovitev finančne stabilnosti javnih zdravstvenih zavodov, po katerem so bolnišnice 30. novembra 2017 prejele denar.
Bolnišnice so denar lahko porabile za plačilo zapadlih neplačanih obveznosti do dobaviteljev in za plačilo posojil. Presečnega datuma, ki bi ga bolnišnice pri tem morale upoštevati, zakon ne določa. Zato tudi obvezne revizije v bolnišnicah niso odkrile nič spornega. Sta pa finančno in zdravstveno ministrstvo lani sprejeli drugačno tolmačenje zakona, rezultat katerega so odločbe, ki petim bolnišnicam (Celje, Kranj, Trbovlje, Slovenj Gradec, Onkološki inštitut Ljubljana) nalagajo vračilo dela sredstev.
V inšpekcijskem nadzoru je urad za nadzor proračuna namreč ugotovil, da zdravstveno ministrstvo zakon interpretira drugače kot določa besedilo zakona, zato je pristojnima ministrstvoma predlagal uskladitev. Urad je tako predlagal usmeritev, da bi za namensko porabo štelo plačilo neplačanih obveznosti in posojil za vse, kar je zapadlo do vključno 29. septembra 2017, ko je bil interventni zakon sprejet. Ministrstvi sta se 29. julija 2019 uskladili, da bo presečni datum 30. november 2017, torej dan, ko so bolnišnice dobile denar, poroča omenjeni časnik.
V bolnišnicah so ogorčeni in se sprašujejo, zakaj si urad za nadzor proračuna zakon o interventnih ukrepih razlaga drugače, kot si ga v bolnišnicah in so si ga tudi na zdravstvenem ministrstvu. 31. maja 2018 je namreč takratna zdravstvena ministrica Milojka Kolar Celarc zapisala, da namenska poraba sredstev ni vezana na rok, ki je določen za izvedbo revizije o porabi sredstev.
Da gre za nedopusten poseg v vsebino zakona, so prepričani v Združenju zdravstvenih zavodov Slovenije, kjer ugotavljajo, da kriterij presečnega datuma ni bil uporabljen v nadzorih pri vseh bolnišnicah. In rezultat. Medtem ko je Onkološki inštitut Ljubljana v proračun že vrnil tri milijone evrov, bo SB Trbovlje, ki je prejela 471.000 evrov morala vrniti dobrih 190.000 evrov sanacijskih sredstev. Slovenj Gradec je prejel 5,2 milijona evrov, grozi pa mu vračilo 595.000 evrov. Kranjska bolnišnica za ginekologijo in porodništvo je prejela 1,5 milijona, vrniti pa bo morala 122.166 evrov. Največ, dobrih 924.000 evrov, pa mora vrniti Splošna bolnišnica Celje, ki je po interventnem zakonu dobila 4,1 milijona evrov.
Najbolj pa bode v oči dejstvo, da je Splošna bolnišnica Izola prejela 12,3 milijona evrov sredstev, a je imela inšpekcijski pregled že leta 2018, ko novega tolmačenja zakona še ni bilo in zato ji ne bo treba vrniti okoli 2,2 milijona evrov, ki bi jih sicer morala, če bi inšpekcijski nadzor imela lani tako kot ostalih pet bolnišnic, ki bodo del prejetih sredstev morale vrniti.
KOMENTARJI (16)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.