Prva tri vprašanja so postavili poslanci opozicije. Miha Brejc (SDS) je postavil vprašanje o neučinkovitosti državnih organov v boju zoper korupcijo, Andrej Bajuk (NSi) o vladni politiki glede prevzemov in strategiji v zvezi z domačo papirniško industrijo (konkretno tovarno papirja Paloma) ter Igor Štemberger (SMS) o spoštovanju t.i. kjotskega protokola. Rop je v svojih odgovorih zavrnil očitke, da je vlada na področju preprečevanja korupcije neučinkovita, prav tako ne držijo ocene, da vlada ni storila ničesar na področju zmanjševanja emisij toplogrednih plinov. Bajuka pa odgovor predsednika vlade glede na njegovo vprašanje o prihodnosti domače papirniške industrije ni zadovoljil, zato je zahteval, naj poslanke in poslanci na januarski seji o tem vprašanju opravijo razpravo. O tem predlogu bo državni zbor predvidoma odločal v torek zvečer (v okviru glasovanj).
Miha Brejc (SDS) je premiera povprašal po komentarju nekaterih izjav v.d. direktorja vladnega urada za preprečevanje korupcije Boštjana Penka, da je največ korupcije v ekonomskih in političnih elitah. "Te težke besede letijo tudi na vas kot nekoga, ki sodi v politično elito, a se nanje doslej niste odzval, kar velja tudi za vašo stranko in vlado," je povzel Brejc, ki je obenem opozoril na primera SIB banke in prodaje Sistemske tehnike Viator-Vektorju, kjer se po njegovih navedbah pojavljajo isti ljudje iz LDS in ZLSD. Kako naj bodo državni organi v boju proti korupciji učinkoviti, če se vrh oblasti na take besede ne odzove in ni jasno, če je sploh kaj storil, je svoje vprašanje sklenil Brejc.
V nasprotju z Brejcem je Rop poudaril, da se je v zvezi s korupcijo že večkrat oglasil, vlada pa je v tem mandatu ustanovila urad za preprečevanje korupcije. Tudi po zaslugi tega urada se je o problematiki korupcije začelo bolj govoriti, javnost pa je postala za to temo bolj občutljiva. Rezultat vladnih prizadevanj in prizadevanj omenjenega urada je tudi zakon o preprečevanju korupcije, strategija boja proti korupciji, strategija za boj proti gospodarski kriminaliteti, pa tudi reorganizacija policije. Seveda pa je spopad s korupcijo treba voditi na številnih nivojih; nekaj lahko in mora storiti vlada, nekaj državni zbor, drugo pa lahko in morajo storiti pravosodni organi, sodstvo, tožilstvo.
Primera nekdanjega državnega sekretarja na ministrstvu za gospodarstvo Borisa Šuštarja, ki je bil obsojen zaradi korupcije (sodba še ni pravnomočna), predsednik vlade ni želel komentirati. Brejc je namreč navajal tudi nekatere Šuštarjeve izjave izpred dveh let o fotokopiranju nekaterih zaupnih uradnih dokumentov in njihovem prenašanju v stolpnico TR3, kjer je sedež LDS, pri čemer naj bi Šuštar omenjal tudi Ropa. "Šuštar je bil državni sekretar in povsem mogoče je, da sem se z njim kdaj srečal, nikakor pa nisem sodeloval pri nobeni od teh aktivnosti," je poudaril premier. Po njegovem bi bilo tudi popolnoma neprimerno, če bi podal kakšno oceno o vpletenosti elit, ki so lahko ožje ali širše, v korupcijo. Če namreč kdo misli, da gre za kakšne ožje kroge elit, morda koga od prisotnih ali mene, bo to pač navedel pred pristojnimi organi.
Opozicijskega poslanca Andreja Bajuka pa je zanimalo, kakšna bo strategija vlade do prodaje oziroma prevzema podjetij v državnem solastništvu v luči nove evropske smernice o prevzemih. Poleg tega pa ga je konkretno zanimalo, kakšno razvojno strategijo uveljavlja vlada in prek nje državna sklada v papirni industriji v Sloveniji. Prav tako je premiera vprašala, zakaj vlada dovoljuje Kapitalski družbi (KAD) in Slovenski odškodninski družbi (SOD), ki imata skupaj v Palomi 70-odstotni kapitalski delež, neaktivno upravljalsko vlogo. Opozicijskega poslanca namreč skrbijo neuradne informacije o poceni prevzemu Palome s strani nejavno izbranega t.i. strateškega partnerja iz Slovaške.
Predsednik vlade je v odgovoru poslancu pojasnil, da KAD in SOD nista bila ustanovljena z namenom, da bi opravljala posamezne gospodarske družbe in da bi poskušala aktivno vplivati na opravljanje teh družb. Glede konkretnega primera Palome pa zelo težko karkoli reče, kar ni že znano. KAD in SOD, na kateri so prešle delnice, ki so bile v državni lasti, skupaj odločata o usodi teh delnic in nimata posebnih navodil v sklopu izvajanja industrijske politike ali spodbujanja razvoja posameznih panog. Ta cilj je treba namreč zasledovati na drugačen način, in sicer preko proračunske politike subvencioniranja in davčne politike. Glede pričakovanih sprememb na področju zakonodaje o prevzemih pa je napovedal, da si vlada prizadeva, da bi do konca januarja pripravilo končno verzijo, ki bo usklajena tudi z dopolnili, ki izhajajo iz evropske direktive. Tik pred zdajci je namreč sprejem nove direktive o prevzemih. Opozicijskega poslanca Ropov odgovor ni zadovoljil, saj ga je vprašal, kakšna je strategija vlade do podjetja Paloma, zato zahteva širšo razpravo.
Vodjo poslanske skupine SMS Igorja Štembergerja je zanimalo, kakšne ukrepe pripravlja vlada za doseganje ciljev, zastavljenih v kjotskem protokolu. Evropska agencija za okolje je namreč pred dnevi v svojem poročilu ugotovila, da je Slovenija edina med državami pristopnicami EU, ki ne bo izpolnila zahtevanega cilja zmanjševanja emisij toplogrednih plinov. Vsem ostalim državam pristopnicam je uspelo znižati emisije plinov, medtem ko se v Sloveniji zvišujejo, je opozoril Štemberger in premiera Ropa vprašal, kako bo Sloveniji med letoma 2008 in 2012 uspelo znižati delež emisij toplogrednih plinov za zahtevanih osem odstotkov.
Predsednik vlade je poslancu pojasnil, da je evropska agencija za okolje svoje mnenje oblikovala na podlagi podatkov iz let 1990 do 1996, vlada pa je letos sprejela operativni program zmanjševanja emisij, na njegovi podlagi pa ocenjuje, da je zahteve kjotskega protokola mogoče izpolniti v zahtevanem roku. Sicer pa so v preteklosti sprejeli že cel kup ukrepov za zmanjšanje emisij toplogrednih plinov, je še odgovoril premier Rop. Poslanec SMS z njegovim odgovorom ni bil popolnoma zadovoljen, zato se je vprašal, kdo bo nosil odgovornost, da nas v Evropi ocenjujejo na podlagi neažuriranih podatkov. Predsednik vlade je na to odvrnil, da je dejstvo, da v Sloveniji nimamo povečane emisije toplogrednih plinov, vendarle pomembnejše kot mnenje evropske agencije.
V nadaljevanju zadnjega letošnjega rednega zasedanja naj bi največ časa, skoraj štiri ure, porabili za tretjo obravnavo zakona o divjadi in lovstvu, ki je na dnevnem redu zasedanja v četrtek. Tri ure naj bi trajala razprava o odgovoru predsednika vlade na poslansko vprašanje Zmaga Jelinčiča (SNS) o ilegalni trgovini z orožjem. Nekaj manj časa, slabe tri ure, pa naj bi poslanke in poslanci porabili za obravnavo poročila o stanju okolja v letu 2002. Sicer pa naj bi tokratno zasedanje potekalo v razumnejših urah, kot je novembrsko, ko so se glasovanja zavlekla tudi v zgodnje jutranje ure, saj naj bi se tokrat glasovanja začela med 19. in 20. uro.
