Romanu Leljaku, ki je bil prejšnji teden presenetljivo izvoljen za novega župana Radencev, so po poročanju hrvaških medijev avstralski varnostni organi prepovedali vstop v državo, potem ko je prispel na letališče v Sydneyju, da bi med hrvaško manjšino v Avstraliji promoviral svoj kontroverzni dokumentarec Mit o Jasenovcu.
Oblastem naj bi Leljaka prijavil neznanec zaradi njegovih ekstremnih stališč in zanikanja ustaških zločinov v 2. svetovni vojni.
To je zgolj še eden v nizu primerov, s katerimi naj bi avstralske oblasti jasno pokazale, da ne nameravajo več tolerirati ustaške propagande, piše index.hr.
Pred Leljakom so Avstralci namreč pred Leljakom ukinili vizo hrvaškemu televizijskemu voditelju Velimiru Bujancu in režiseru Jakovu Sedlaru, ki sta v Avstraliji želela promovirati svoj film Sto let srbskega terorja na Hrvaškem.
Tudi takrat so pisali, da je bila prijava anonimna, a se je pozneje oglasila Hrvatica, ki živi v Avstraliji, in na Facebooku objavila kopijo prijave, ob tem pa zapisala, da je sama prijavila Bujanca.
Zapisala je, da se zaradi nastrojenih komentarjev sicer ne upa podpisati s polnim imenom, a da ni članica udbaške ali srbske diplomacije, kakor so ji očitali in da pravzaprav ne ve, kaj naj bi to sploh bilo. Dodala je, da je ponosna Hrvatica, rojena na Hrvaškem ter da je navadni mali človek, ki pa včasih zaradi ljudi kot je on ne upa povedati, da je Hrvatica, piše portal maxportal.si.
Preprečitve vstopa v državo zagovornikom ekstremističnih idej v Avstraliji niso nekaj neobičajnega. Pred časom so denimo vizo ukinili tudi Kanadčanu Gavinu McInnesu, ustanovitelju nasilne neonacistične skupine Proud Boys.
Leljak, nekoč agent varnostne službe Jugoslovanske armade, je v preteklih letih zaradi svojih stališč in dela postal pribljubljen pri hrvaški politični desnici. Leta 2008 je bil Leljak obsojen na enotno zaporno kazen 3,5 let zapora, potem ko so mu dokazali poslovne goljufije, s katerimi se je okoristil za več kot milijon evrov.
Leljak je sicer novoizvoljeni župan Radencev, potem ko je v drugem krogu s 53 odstotki premagal protikandidata Emila Šmida. Leljak je prepričal volivce kljub temu, da naj bi bil od leta 2015 v osebnem stečaju in upnikom dolguje skoraj osem milijonov evrov.
Kasneje se je začel ukvarjati z raziskovanjem zločinov komunizma in zgodovine SFRJ. V svojem dokumentarnem filmu Mit o Jasenovcu Leljak zanika 83.145 žrtev, ki so umrli v Jasenovcu in trdi, da jih je umrlo manj kot 2000.
KOMENTARJI (475)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.