Milijoni, za katere se je izkazalo, da jih je Rogelj dobil za neobstoječa računalniška usposabljanja in tekmovanja, so tako ponovno v proračunu. 23-letni študent prava se je za računalniškega prvaka na neformalnem računalniškem prvenstvu v brazilskem Riu de Janeiru oklical 19. februarja letos. Za svetovno prvenstvo naj bi se Rogelj pripravljal štiri leta, po tem ko naj bi postal evropski prvak in si tako pridobil pravico zastopati Evropo na letošnjem svetovnem prvenstvu. Na prvenstvo naj bi se pripravljal skupaj s 30-člansko mednarodno skupino strokovnjakov s celega sveta. Prebral naj bi 50.000 strani teorije in 30.000 strani aplikacij teorije v prakso. Na svetovno prvenstvo naj bi se pripravljal kar doma, pa čeprav tam ni imel niti dostopa do interneta.
O zmagi je Rogelj medije obvestil kar sam prek interneta, novico pa so objavili vsi večji slovenski mediji, čeprav o svetovnem računalniškemu prvenstvu ni bilo mogoče ničesar zaslediti v tujih medijih ali tiskovnih agecijah.
Nikjer ni bilo možno preveriti resničnosti dogodka, ne o Roglju ne o računalniškemu prvenstvu pa slovenski računalniški strokovnjaki še niso slišali. Spletna stran Sat 5 Institute, ki naj bi organiziral omenjeno svetovno prvenstvo, je nastala šele 12. februarja, nato pa je bila popravljena šele 16. februarja, čeprav naj bi bil to pomemben newyorški inštitut, ki je organiziral pomembno lokalno računalniško prvenstvo v Južni Ameriki. Pokazalo se je, da je bilo računalniško prvenstvo in njegov prvak velika medijska potegavščina.
MŠZŠ je potrdilo, da je v nekaj letih Roglju nakazalo 13 milijonov tolarjev. Ministra, ki sta bila takrat na čelu šolskega resorja in sta podpisala pogodbi o finančni pomoči, Pavel Zgaga in Lovro Šturm, pa sta na podlagi priložene dokumentacije sklepala, da gre za naložbo v znanje. Ministrstvo je 2. marca vso dokumentacijo v zvezi s primerom domnevnega zmagovalca neuradnega računalniškega svetovnega prvenstva predalo ljubljanskim kriminalistom, saj jim Rogelj do tedaj ni posredoval dokazil o namenski porabi finančnih sredstev, ki mu jih je ministrstvo nakazalo.
Avtorstvo medijske potegavščine je sprva priznal tudi največji medijski šaljivec Američan Joey Skaggs, ki je potegnil za nos že vsa najpomembnejša svetovna sredstva obveščanja, med njimi tudi CNN, Washington Post, New York Times in BBC, kasneje pa je sodelovanje pri potegavščini zanikal. Slovenski mediji so bili njegova žrtev že pred leti, in sicer pri poročanju o Mišu Alkalaju, ki naj bi z računalnikom Inštituta Jožef Štefan sodeloval pri neetičnih genetskih poskusih.
Dvanajstega marca so policisti Roglju odvzeli prostost, po opravljenem informativnem pogovoru so ga izpustili, 10. maja pa so kriminalisti ljubljanske policijske uprave na okrožno tožilstvo v Ljubljani zoper Roglja podali kazensko ovadbo, v kateri so ga sumili storitve nadaljevanega kaznivega dejanja goljufije. V dveh mesecih preiskav so namreč ugotovili, da je Rogelj dobil denar tudi od občine in podjetja Delo revije, prav vse v zvezi z prvenstvom pa naj bi si izmislil sam.
Državno pravobranilstvo je na okrožnem sodišču v Ljubljani 28. maja zoper Roglja vložilo civilno tožbo za vračilo 13 milijonov tolarjev, kar je sicer Rogelj skupaj z obrestmi z včerajšnjim dnem poravnal. S tem pa še ni rečeno, da je Rogljeva zgodba končana, saj mu grozi še kazenski proces. Konec avgusta je namreč okrožno državno tožilstvo pri okrožnem sodišču vložilo zahtevo za preiskavo zoper Roglja zaradi kaznivega dejanja goljufije po drugem in prvem odstavku 217. člena kazenskega zakonika. V skladu s prvim odstavkom se z zaporno kaznijo do treh let kaznuje tisti, ki z namenom protipravne pridobitve premoženjske koristi spravi koga z lažnim prikazovanjem ali prikrivanjem dejanskih okoliščin v zmoto ali ga pusti v zmoti in ga s tem zapelje, da ta v škodo svojega ali tujega premoženja kaj stori ali opusti. Če s takšnim dejanjem storilec povzroči veliko premoženjsko škodo, pa se, kot določa drugi odstavek istega člena, kaznuje z zaporom od enega do osmih let.
