
Lani je 124,5 milijona ljudem oziroma 24,8 odstotka prebivalcem Evropske unije grozila revščina ali socialna izključenost. V Sloveniji je ta delež znašal 19,6 odstotka oziroma 400.000 ljudi, je sporočil Evropski statistični urad Eurostat.
Prebivalstvo je bilo najbolj ogroženo v Bolgariji (49 odstotkov), Romuniji (42 odstotkov) in Latviji (37 odstotkov) ter Grčiji (35 odstotkov), najmanj pa na Nizozemskem in Češkem (15 odstotkov) ter na Finskem (17 odstotkov).
Statistika tudi kaže, da 17 odstotkov prebivalcev EU ogroža dohodkovna revščina, 10 odstotkov hudo materialno pomanjkanje, 10 odstotkov pa jih živi v gospodinjstvih z zelo nizko delovno intenzivnostjo.
Dohodkovna revščina – dohodek pod nacionalno mejo revščine, ki se med članicami razlikuje – je ogrožala največji odstotek prebivalcev Grčije in Romunije (23 odstotkov), sledijo Španija z 22 odstotki ter Bolgarija in Hrvaška z 21 odstotki. Najnižjo so zabeležili na Češkem in Nizozemskem (deset odstotkov) ter na Danskem, Slovaškem in Finskem (13 odstotkov). V Sloveniji ogroža dohodkovna revščina 13,5 odstotka prebivalstva.
Hudo materialno pomanjkanje – kar pomeni, da nimajo sredstev za plačilo računov, ustrezno gretje, enotedenske počitnice, avtomobil idr. – ogroža največ ljudi v Bolgariji (44 odstotkov), v Romuniji (30 odstotkov) ter v Latviji in na Madžarskem (26 odstotkov). Takih je najmanj na Švedskem in v Luksemburgu – manj kot odstotek. Sledijo Nizozemska (dva odstotka), Danska in Finska (trije odstotki) ter Avstrija (štirje odstotki). V Sloveniji je delež teh ljudi 6,6 odstotka.
Največji delež gospodinjstev z zelo nizko delovno intenzivnostjo – kar pomeni, da stari do 59 let živijo v gospodinjstvih, kjer so odrasli delali manj kot 20 odstotkov predvidenega delovnega časa v državi – so lani zabeležili na Hrvaškem (16 odstotkov) ter v Španiji, Grčiji in Belgiji (14 odstotkov). Najmanj jih je bilo v Luksemburgu in na Cipru (šest odstotkov). V Sloveniji je bil lani delež gospodinjstev z zelo nizko delovno intenzivnostjo 7,5 odstotka.
KOMENTARJI (7)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.