Avstrijska notranja ministrica Johanna Mikl-Leitner je danes napovedala, da bodo preko Avstrije od konca prihodnjega tedna lahko potovali le še begunci, ki bodo zaprosili za azil v Nemčiji, ne pa tudi v drugih državah, kot je na primer Švedska. Kot je dejala za avstrijsko televizijo Ö1, bodo vsakega begunca, ki bo želel na Švedsko, na meji zavrnili. To je, kot je pojasnila, odziv Avstrije na zaostritev režima na avstrijski meji z nemško deželo Bavarsko, potem ko je Nemčija začela zavračati vse tiste, ki ne mislijo zaprositi za azil v Nemčiji, ampak želijo pot nadaljevati naprej proti drugim zahodnoevropskim državam.
Avstrija bo ob tem uvedla tudi zgornjo mejo števila beguncev, ki jih namerava sprejeti. Ta številka za zdaj sicer še ni določena, je še povedala ministrica.
Ko bo ta prag dosežen, bodo ostali morali čakati v t. i. "tranzitnih conah" oz. "tamponskih conah". "Ne bomo jih več pustili v notranjost države. Zanje bomo skrbeli tam in nikjer drugje," je napovedala avstrijska ministrica.
Poleg tega bo Avstrija potem, ko bo zgornja meja dosežena, po zgledu Švedske zgolj še sprejemala prošnje za azil, ne bo jih pa več obravnavala, je še dejala Mikl-Leitnerjeva.
Graški župan: Mejo moramo zapreti!
Župan Gradca Siegfried Nagl opozarja, da število beguncev in migrantov, ki jih je sprejela Avstrija, ni več obvladljivo. Naša severna soseda jih je namreč sprejela več kot 100 tisoč. Kot pravi Nagl, je to razlog, da policija in vojska mejo zapreta in da naprej ne spustijo nikogar brez potnega lista ali vizuma. V nasprotnem pravi, da se vlada ne bo več dolgo obdržala.
"Če ne bomo takoj ustavili pretoka beguncev, potem bo v družbi prišlo do upora, ki se lahko konča slabo," opozarja graški župan. 100 tisoč prosilcev za azil je dovolj, Avstrija je že pokazala, da ima veliko srce in je izpolnila svojo humanitarno dolžnost, je še dodal in poudaril "država ima omejene zmogljivosti za integracijo." To število je, kot dodaja, zgornja meja, ki jo Avstrija še lahko sprejme.
Po Kölnu se je razpoloženje Nemcev do beguncev spremenilo
Razpoloženje Nemcev glede beguncev in migrantov se je spremenilo, kaže zadnja javnomnenjska raziskava, ki jo je objavil nemški ZDF. Večina se zdaj boji, da Nemčija tako velikega števila beguncev ne more obvladati, medtem ko so še decembra prevladovali tisti, ki so bili begunski politiki Merklove naklonjeni.
Rezultati so vsekakor odziv na dogodke v Kölnu, ko naj bi večje število moških, med njimi tudi številni migranti, spolno napadlo ženske na silvestrovanju na prostem. Velika večina – kar 60 odstotkov anketirancev – zdaj meni, da Nemčija tako velikega števila beguncev in migrantov ne more obvladati. Še decembra je tako mislilo le 46 odstotkov vprašanih. 33 odstotkov vprašanih je priznalo, da je na njihovo mnenje vplival incident v Kölnu.
Angeli Merkel pripeljal avtobus z begunci, danes jih vračajo nazaj na Bavarsko
- FOTO: AP
- FOTO: AP
- FOTO: AP
- FOTO: AP
- FOTO: AP
Peter Dreier, predsednik okrožja Landshut in predstavnik liste svobodnih volivcev, je že oktobra napovedal, da bo nemški kanclerki Angeli Merkel poslal avtobus poln beguncev. Njen urad se na te napovedi ni odzival, zato je v četrtek izpolnil svojo obljubo.
V Berlin pred urad kanclerke je napotil avtobus z 31 sirskimi begunci, ki so zaprosili za azil. S tem je opozoril na težave, s katerimi se soočajo občine pri nastanitvi beguncev in prosilcev za azil. Kot pravi, takšna begunska politika več ni možna, saj "ogroža družbeni mir v državi". Kam naj gredo ti moški, je spraševal lokalni politik.
Dreier pravi, da je bil izlet v Berlin "poteza iz obupa". Kot pravi, si po zakonu prosilci za azil v Nemčiji morajo sami poiskati stanovanje na nepremičninskem trgu. A to je v mnogih nemških mestih in občinah skoraj nemogoče, saj primanjkuje prostih in ugodnih stanovanj. Zato številni prosilci za azil morajo živeti v namestitvenih centrih, ki so namenjeni novim beguncem. Drugega izhoda marsikje skorajda nimajo.
Dreier je naletel tudi na kritike, češ da je 31 prosilcev za azil izrabil za svoje politične cilje. Ljudje so namreč kar dve uri čakali v avtobusu pred kanclerkinim uradom, a si Merklova zanje in za Dreierja ni vzela časa.
Avtobus se sicer danes že vrača, praktično z vsemi potniki, ki so iz Landshuta odpotovali 550 kilometrov daleč proti Berlinu. V prestolnici bo ostal le eden, še eden pa namerava nadaljevati pot proti Bremnu na severu Nemčije.
Begunci, ki želijo z Danske na Švedsko, ubirajo nevarno pot čez ledeno morje
Tisti begunci in migranti, ki bi se radi pridružili svojim sorodnikom na Švedskem, se vse bolj pogosto odločajo za nevarno morsko pot iz Daske.
Švedska je po napadu na Irak leta 2003 sprejela na tisoče beguncev. Številni teh, ki so si v tem času ustvarili življenje v tej skandinavski deželi, si zdaj želijo sprejeti svoje sorodnike, ki so se v Evropo napotili po aktualni begunski poti.
V zadnjih dneh minulega leta so v sprejemnem centru v Malmu registrirali okoli 10 tisoč ljudi na dan. Ker so Švedsko v tako kratkem času begunci preplavili, se je ta v začetku januarja odločila, da znova vzpostavi nadzor na meji z Dansko, prvič po letu 1950.
Ukrep se je – vsaj v začetku – pokazal za učinkovitega, saj se je število tistih, ki prihajajo v sprejemne centre zmanjšalo na 1000 na dan. A kot kaže, ne za dolgo. Begunci in migranti zdaj ubirajo različne načine, da bi se pretihotapiti v državo. Nekateri v prtljažnikih avtomobilov, vse več pa se jih odloča za nevarno pot čez morje.
Švedska policija je potrdila, da so aretirali nekaj ljudi, ki so do švedske obale pripluli na napihljivem čolnu, podobnem tistemu, ki ga begunci in migranti uporabljajo za pot med Turčijo in Grčijo. Če bi se čoln prevrnil, bi ljudje zagotovo umrli v ledeno hladnem morju.
Zaradi tega so številni danski aktivisti, ki imajo v lasti jahte in ki se jim zdi krivično, da begunci ne morejo do svojih družin na Švedskem, pričeli te tihotapiti čez morje. Na tak način naj bi na Švedsko brezplačno pripeljali že več deset beguncev. Svoje delo aktivisti dojemajo kot humanitarno dejanje. Primerjajo ga z dejanji danskih ribičev, ki so Židom pomagali iz okupiranega Kopenhagna na Švedsko.
Danski desničarji pa so aktiviste označili za kriminalce in zahtevajo, da se jih kaznuje.
Juncker: Brez schengna evro nima smisla
Brez schengna evro nima smisla, je poudaril predsednik Evropske komisije Jean-Claude Juncker na prvi novinarski konferenci v Bruslju v novem letu, na kateri je povzel delo komisije v minulem letu in izzive v tem letu. Brez schengna tudi notranji trg ne more delovati, manj schengna pomeni manj zaposlitev in rasti, je opozoril.
Juncker je izpostavil, da tega sicer ne želi pretirano dramatizirati, a da vendarle obstaja zelo močna vez med schengenskim območjem brez nadzora na notranjih mejah ter skupno evropsko valuto in notranjim trgom.
Sicer pa je okrcal članice, da ne ukrepajo v skladu s svojimi odločitvami, in poudaril, da je komisija storila vse, kar je lahko. "Manj oholosti in več ukrepanja," je pozval članice unije v novem letu.
Posvaril je pred "resno krizo verodostojnosti", če unija v tem letu ne bo udejanjila svojih odločitev. Izpostavil je načrt za premestitev beguncev znotraj unije. EU se je zavezala k premestitvi 160.000 beguncev, doslej jih je premestila manj kot 300.
Izpostavil je tudi vprašanje vračanja migrantov, ki niso upravičeni do azila. O tem bo po njegovih besedah treba razpravljati, pri čemer so ključni dobri odnosi in učinkoviti sporazumi s tretjimi državami.
Znova je opozoril, da prebežniki v Evropi preprosto ne morejo sami odločati o tem, kje bodo živeli. "Noben begunec nima te pravice," je poudaril.
Spomnil je tudi na predlog komisije za vzpostavitev evropske mejne in obalne straže ter napovedal nove predloge – za ureditev zakonitih migracij in reformo azilne zakonodaje, saj sedanja ne deluje.
Izrazil je začudenje nad italijanskim nasprotovanjem trimilijardnemu finančnemu svežnju za pomoč sirskim beguncem v Turčiji, ki ga ne zna pojasniti, ter ocenil, da odnos med Italijo in preostalo EU trenutno ni najboljši.
Komisija po Junckerjevih besedah ostaja "komisija zadnje možnosti" in "komisija številnih kriz", ki niso obvladane. Niz nerešenih problemov je dolg in na seznam prihajajo novi, je opozoril šef komisije.
Madžarska zavrača sprejem vrnjenih migrantov
Madžarska ne bo sprejela nobenega migranta, ki bi ji ga vrnile druge države članice Evropske unije, saj ni prva država, v katero so vstopili v EU, je v četrtek dejal tiskovni predstavnik madžarske vlade Zoltan Kovacs za javno televizijo M1.
"Treba je le pogledati na zemljevid in razumeti, da sem niso prišli s padali," temveč so potovali več kot tisoč kilometrov, preden so prišli na Madžarsko, je pojasnil.
Ponovil je stališče Budimpešte, da Madžarska od začetka begunske krize v Evropi stalno ravna v skladu z mednarodnim pravom.
Komisar Sveta Evrope za človekove pravice Nils Muižnieks je sicer pred dnevi odsvetoval vračanje prosilcev za azil na Madžarsko zaradi spremenjene azilne zakonodaje. Kot je poudaril, trenutna azilna politika na Madžarskem "ni v skladu z mednarodnimi in evropskimi standardi na področju človekovih pravic", saj ne more nihče dobiti mednarodne zaščite, azilni postopek pa je prehiter in ima številne pomanjkljivosti.
Izpostavil je tudi problematične pogoje za bivanje prosilcev za azil ter negativno nastrojenost do migrantov, ki slednjim ne omogoča vključitve v družbo. Kot je poudaril, je v zadnjih mesecih velik del migrantov, ki so jih na Madžarsko vrnili v skladu z dublinsko uredbo, pristal v azilnih centrih, kjer velja strog režim kot v zaporih.
Posvaril je tudi pred tveganjem, da bi številne vrnjene prosilce za azil Madžarska poslala v Srbijo, od koder so v prvem begunskem valu številni vstopili na Madžarsko. Srbija je namreč po mnenju oblasti v Budimpešti varna tretja država. Po mnenju komisarja obstaja nevarnost, da bi se tako začela verižna reakcija vračanja prosilcev za azil, kar bi bilo v nasprotju z evropsko konvencijo o človekovih pravicah.
