Rak dojk letno v povprečju terja življenja 420 žensk, zbolevajo pa tudi moški

Z današnjim dnem se začenja rožnati oktober, svetovni mesec boja proti raku dojk, ki je v razvitem svetu in tudi v Sloveniji najpogostejši rak pri ženskah. Čeprav je treba o raku osveščati vse dni v letu, pa je temu še posebej namenjen mesec oktober. Kot opozarjajo na Onkološkem inštitutu (OI) v Ljubljani, je izrednega pomena pravočasno odkrivanje in učinkovito zdravljenje raka dojk.
 
Borštnarjeva: Bera pozitivnih novic že dolgo ni bila tako dobra

Simona Borštnar, dr. med., internistka onkologinja v Sektorju internistične onkologije OI, vodja mamarnega tima na OI, izpostavlja troje: "Prvič, uspešno smo se prebili skozi 'covidno' leto in zadržali ustrezen nivo obravnave vseh bolnic z rakom dojk na Onkološkem inštitutu Ljubljana, ki pokriva potrebe 70 odstotkov obolelih za to boleznijo v državi. Do pomembnih zamud ali opustitve zdravljenj ni prihajalo. Drugič, zadnje leto je bilo ponovno uspešno pri dotoku novih zdravil za sistemsko zdravljenje raka. V zdravljenju razsejane bolezni je bil na listo zdravil uvrščen alpelizib za zdravljenje bolnic z razsejanim hormonsko odvisnim, HER2-negativnim, PIK3CA mutiranim rakom dojk. Za nosilke zarodne mutacije gena BRCA 1/2 , ki imajo razsejan rak dojk, imamo od letos na voljo talazoparib. Za bolnice s HER2-pozitivnim rakom dojk pa je na voljo kombinacija zdravil trastuzumaba in pertuzumaba v obliki podkožnih injekcij, ki je prijaznejša do bolnikov, zdravstvenemu osebju pa olajša in skrajša delo. Tretja pomembna novica pa je, da si z veliko hitrostjo sledijo uspešna poročila rezultatov kliničnih raziskav, ki obetajo številne novosti tako v zdravljenju zgodnjega raka kot tudi razsejane bolezni v naslednjih letih. Bera pozitivnih novic že dolgo ni bila tako dobra. Skupaj z bolniki se lahko tega zelo veselimo."

Katja Jarm, dr. med., vodja Registra in klicnega centra programa Dora z OI je poudarila, da v epidemiji covida-19 ne smemo pozabiti na epidemijo raka. Predstavila je OnKOvid, spletno platformo, ki prikazuje vpliv epidemije covid-19 na onkološko zdravstveno varstvo, oziroma podatke o novih primerih raka, o obravnavah onkoloških bolnikov, o napotitvah na prvi onkološki pregled po mesecih za leta 2019, 2020 in 2021. Kot je pojasnila, je v spomladanskem delu epidemije v dveh največjih centrih, kjer obravnavajo onkološke bolnike – na OI in v UKC Maribor – število novih bolnikov z rakom v bolnišnici značilno padlo, enako velja tudi za število novo postavljenih diagnoz. In sicer je bil aprilski padec do 30 %. Število novih obravnav se je začelo znova povečevati v maju in je že v juniju doseglo raven iz leta 2019. V avgustu in septembru 2020 so obravnavali več novih bolnikov kot leto prej, vendar so bili presežki manjši od spomladanskih primanjkljajev. Drugi val epidemije je manj vplival na breme raka v Sloveniji kot prvi val, saj je bilo v novembru in decembru 2020 približno 10 % manj novih diagnoz raka v primerjavi z letom 2019. "Skrbite za svoje zdravje. Imamo odličen pripomoček, 12 priporočil proti raku, ki temeljijo na številnih znanstvenih dokazih. Mednarodna organizacija za raziskave raka, ki je del SZO, ocenjuje, da bi bilo mogoče preprečiti skoraj polovico vseh smrtnih primerov zaradi raka v Evropi, če bi vsi upoštevali ta priporočila. Udeležujte se presejalnih pregledov za raka," opozarja Jarmova.

Rak dojk spada med bolezni z dobrim preživetjem

Rak dojk je še vedno najpogostejši rak pri ženskah v razvitem svetu, tudi v Sloveniji. V obdobju od 2014 do 2018 je v Sloveniji povprečno letno za rakom dojk zbolelo 1.396 žensk, umrlo pa jih je 420. V letu 2018 je za rakom dojk zbolelo 1.527 oseb, od tega 1.516 žensk in 11 moških, umrlo pa 473 žensk in 5 moških. Ob koncu leta 2018 je med nami živelo 18.571 bolnic, ki jim je bila kdaj v življenju postavljena diagnoza raka dojk. Najpogosteje za rakom dojk zbolevajo ženske od 50. do 65. leta. Rak dojk sicer spada med bolezni z dobrim preživetjem. Petletno čisto preživetje slovenskih bolnic, zbolelih v letih 2013−2017, je bilo 88-odstotno. 

Najpogostejše vrste raka dojk 

V grobem govorimo o neinvazivnih rakih (okoli sto na leto) in invazivnih rakih (od 1.200 do 1.300 letno). Med invazivnimi raki pa te v grobem ločimo na hormonsko odvisne in hormonsko neodvisne ter HER2-pozitivne in HER2-negativne. Hormonska odvisnost pomeni, da so na rakavih celicah prisotni estrogenski in/ali progesteronski receptorji. Večina, kar tri četrtine rakov dojk, je hormonsko odvisnih. HER2-pozitivnost pa pomeni, da so na rakavi celici prekomerno izraženi receptorji, ki prek rastnih dejavnikov sprejemajo signale za razmnoževanje rakavih celic. HER2-pozitivnih rakov je okoli 15 do 20 odstotkov. Če rakave celice ne izražajo niti estrogenskih in/ali progesteronskih niti HER2-receptorjev, pa govorimo o t. i. trojno negativnih rakih. Teh je okoli 15 do 20 odstotkov. 

Dejavniki tveganja za nastanek raka dojk 

Med dokazane nevarnostne dejavnike raka dojk poleg spola in starosti uvrščamo še poprejšnjega raka dojk, nekatere benigne bolezni dojk, družinsko obremenitev, izpostavljenost nekaterim fizikalnim in kemijskim dejavnikom iz okolja ter vse dejavnike, ki večajo raven telesnih estrogenov. Dejavniki tveganja so še starost ob prvi menstruaciji in ob menopavzi (nekoliko se poveča tveganje ob prvem perilu pred 12. letom in menopavzi po 55. letu), rodnost, starost ob prvem porodu in število porodov (večje je tveganje, če ženske niso rodile ali pa so prvič rodile kasno), nekoliko poviša tveganje tudi jemanje hormonskih kontracepcijskih sredstev in nadomestnega hormonskega zdravljenja, debelost po menopavzi ter prekomerno pitje alkohola. 

Zgodnje odkrivanje raka dojk 

Možnost za ozdravitev je velika, če je rak dojk odkrit pravočasno, ko je še v zgodnji fazi razvoja. Pomembna preiskava za zgodnje odkrivanje raka dojk je mamografija, ki lahko odkrije raka, ko je še netipen. Ključno vlogo pri odkrivanju raka dojk ima tudi ženska sama, saj veliko zatrdlin, za katere se po opravljenih preiskavah izkaže, da so rakave, odkrijejo ženske same s samopregledovanjem.

Samopregledovanje je pomembno ne glede na starost. Vsaka ženska bi morala že v mladosti začeti s samopregledovanjem in tako spoznati svoje dojke. Tako lahko zgodaj zatipamo zatrdline in opazimo spremembe, na katere morda sicer ne bi bile pozorne. Predmenopavzne ženske naj samopregled izvedejo med 7. in 10. dnem menstrualnega ciklusa, pomenopavzne ženske pa naj si izberejo določen dan v mesecu. 

Ženskam na voljo tudi program Dora

V starostni skupini od 50 do 69 let strokovnjaki priporočajo odziv na vabilo na presejalno mamografijo v programu Dora, v katerega so od aprila 2018 vključene vse ustrezne slovenske ženske. Cilj presejalnega programa je zmanjšanje umrljivosti za rakom dojk med ženskami v ciljni populaciji za 25 do 30 odstotkov. V presejalnem programu z mamografijo večinoma odkrivamo majhne rake. Odkrivanje majhnih rakov lahko pomeni bistveno boljše možnosti za uspešno ozdravitev. 

V prvi polovici letošnjega leta (do 30. junija) so na presejalno mamografijo povabili 85.266 žensk v starosti med 50 in 69 let, med katerimi se je vabilu odzvalo 77 odstotkov vabljenih žensk. Do sedaj je bilo odkritih 250 rakov, večinoma majhnih in omejenih na dojko, vendar številka še ni dokončna. 

Kako poteka zdravljenje?

Okoli 70 % slovenskih bolnikov z rakom dojk se zdravi na Onkološkem inštitutu Ljubljana. Zdravljenje raka dojk je multidisciplinarno, sestavljeno iz lokalnega zdravljenja (kirurgija, obsevanje) in sistemskega zdravljenja (kemoterapija, hormonsko zdravljenje, tarčna zdravila). Pristop je odvisen od podtipa raka dojk in obsega bolezni. Pri zgodnjem raku, ki je omejen na dojko in je majhen, se zdravljenje največkrat prične z operacijo, ki ji praviloma sledi sistemsko zdravljenje, pri večini bolnic pa tudi pooperativno obsevanje. Pri večjih rakih, ki tvorijo zasevke v pazdušnih bezgavkah, predvsem pa pri lokalno napredovali bolezni, pričnejo s sistemskim zdravljenjem (navadno s kemoterapijo), ki ji sledi operacija, obsevanje in mnogokrat še druga vrsta sistemskega zdravljenja. V prvem zdravljenju raka jih je okoli 90 odstotkov operiranih in zdravljenih z eno ali več vrstami sistemskega zdravljenja, okoli 60 odstotkov pa dodatno še obsevanih. 

Bolnice z razsejano boleznijo zdravijo z zaporedjem več različnih sistemskih zdravljenj. Na voljo je vedno več zdravil, s katerimi podaljšujejo življenje in izboljšujejo ali ohranjajo kakovost življenja. Poleg kemoterapije in različnih hormonskih zdravil, ki jih v zdravljenju uporabljajo že več desetletij, imajo na voljo tudi tarčna zdravila, kot so monoklonska protitelesa, usmerjena proti HER2, v zadnjih dveh letih pa pri rakih s prisotnimi hormonskimi receptorji zdravijo s kombinacijo hormonske terapije in zaviralci različnih celičnih tarč, kot so od ciklina odvisne kinaze 4/6, mTOR, PIK3CA. Del bolnic z razsejanim trojno negativnim rakom, ki ustrezajo kriterijem, zdravijo z imunoterapijo, pri bolnicah z zarodno mutacijo BRCA1/2 pa z zaviralci PARP. Z novimi zdravili se je obvladljivost razsejanega raka, vsaj pri nekaterih podtipih, znatno izboljšala, opozarjajo na Onkološkem inštitutu.

Dedna predispozicija 

Kadar ima ženska sorodnico z rakom dojk v prvem kolenu, ima od dva- do trikrat večjo ogroženost za nastanek raka dojk kot ženska, ki raka dojk v družinski anamnezi nima. Pet odstotkov vseh rakov dojk je dednih, to pomeni, da je pri taki bolnici prisotna okvara genov BRCA1 in/ali BRCA2 ali nekaterih drugih genov. 

Družine, kjer se rak pojavlja pogosteje in pri katerih postavijo sum, da je prisoten dedni rak, je smiselno napotiti v Ambulanto za onkološko genetsko svetovanje na Onkološkem inštitutu Ljubljana. V ambulanto lahko bolnika napoti osebni zdravnik ali zdravnik specialist, ki trenutno obravnava posameznika. Na genetski test so po posvetu poslani le tisti posamezniki, ki ustrezajo kriterijem za testiranje.

Rožnati oktober s sporočilom: Bodi in ostani zdrava!

Letošnje aktivnosti v rožnatem oktobru bodo potekale pod sloganom 'Bodi in ostani zdrava!', saj želijo poudariti, da lahko sami veliko naredimo za svoje zdravje s preprostimi odločitvami za zdrav življenjski slog. Številne raziskave kažejo povezavo med zdravim načinom življenja in manjšim tveganjem za razvoj raka dojk. Po podatkih svetovne zdravstvene organizacije bi lahko z zdravim načinom življenja preprečili 30–50 odstotkov primerov vseh rakov.