'Raje sem naiven kot paranoičen'

Zunanji minister Samuel Žbogar je na nujni seji odbora državnega zbora za zunanjo politiko zagotovil, da hrvaški ribolovni pravilnik za Slovenijo nima in ne more imeti nikakršnih mednarodnopravnih učinkov. Spomnil je, da v skladu z arbitražnim sporazumom takšna enostranska dejanja ne morejo prejudicirati razsodbe arbitražnega sodišča.

Jožef Jerovšek je v imenu poslanske skupine SDS, ki je zahtevala sklic nujne seje, poudaril, da Hrvaška z zadnjimi enostranskimi dejanji, kot so zemljevidi hrvaškega geodetskega zavoda in novi ribolovni pravilnik, "eklatantno" krši arbitražni sporazum. Iz teh dejanj je po njegovem mnenju razvidno, da Hrvaška ne spoštuje dogovora med premierjema Borutom Pahorjem in Jadranko Kosor niti podpisa arbitražnega sporazuma. "Če Hrvaška ne bo umaknila dokumentov, je treba to reševati v okviru njihovega vstopa v EU oziroma razveljaviti arbitražni sporazum," je predlagal.

Žbogar je pojasnil, da je arbitražni sporazum mednarodna pogodba, ki je sklenjena za nedoločen čas in nima določil, kako bi jo lahko prekinili. Arbitražni sporazum sam predvideva rešitve za primere enostranskih dokumentov in dejanja – to je 5. člen, ki določa, da nobeno enostransko dejanje po 25. juniju 1991 za naloge arbitražnega sodišča nima pravnega pomena in ne zavezuje nobene strani v sporu, je poudaril.

Dejal je še, da Slovenija ob vseh enostranskih dejanjih Hrvaške protestira in protestne note igrajo ključno vlogo, saj dokazujejo, da se Slovenija nikoli ni strinjala s temi enostranskimi dejanji. "Če bi takšna enostranska dejanja ostala neodgovorjena, bi se lahko tolmačila kot tiho privoljenje," je poudaril. Zunanji minister je zagotovil, da njegovo ministrstvo ves čas poudarja, da se Slovenija z ničemer ne odreka ozemlju, na katerem je na dan osamosvojitve vršila svoje pristojnosti.

Franc Pukšič (SLS) se je vprašal, kaj vlado drži nazaj, da jasno in glasno ne pove, da Slovenija v primeru nadaljevanja kršitev arbitražnega sporazuma pri njem ne bo več sodelovala. Po njegovih besedah ima Slovenija ta trenutek še nekaj instrumentov, ki jih lahko izkoristi.

Branko Grims (SDS) pa je menil, da arbitražni tribunal ni sodišče v klasičnem pomenu besede, temveč je primarno politično telo, ki bo upoštevalo realno stanje na terenu. Zato je občutljivo na lobiranje, pri čemer so Hrvati uspešnejši od Slovencev, je opozoril. Po njegovih besedah se bo arbitražno sodišče poskušalo čim bolj nežno približati stanju, ki je v tem trenutku na terenu, zato da bo pri uveljavljanju razsodbe čim manj težav. Kot je menil, imajo Hrvati veliko prednost zaradi svojega položaja v mednarodni skupnosti, ker znajo dobro lobirati in ker se na področju zunanje politike ne zapletajo v notranjepolitična obračunavanja. Hrvati znajo ugled v mednarodni skupnosti pridobivati tudi s svojimi dejanji, je nadaljeval Grims, pri čemer je izpostavil, da se hrvaški vojaki v Afganistanu "borijo na prvih bojnih linijah. Ne verjamem, da bodo po tem, ko bodo dosegli svoje na arbitražnem sodišču, še tako zainteresirani za to."

Matevž Frangež (SD) je na očitek opozicijskih poslancev, da je koalicija naivna glede Hrvaške, odgovoril, da je raje naiven kot pa tako paranoičen, kot so nekateri v dvorani. "Ne vem, ali spite s pištolo ob glavi," se je odzval na izjave opozicijskih poslancev. Po njegovih besedah je arbitražni sporazum najboljši mehanizem, ki ščiti interese Slovenije. Ob tem je vesel, ker sporazuma ni mogoče razveljaviti.

Protestni odhod

Člani OZP so po koncu razprave zavrnili vse štiri sklepe, ki jih je predlagala poslanska skupina SDS, je pa predsednica odbora Janja Klasinc (SD) predlagala dva nova sklepa, o katerih pa niso glasovali, ker so opozicijski poslanci sejo protestno zapustili.