Na enem izmed najpomembnejših pustnih karnevalov v Sloveniji in srednji Evropi, na Ptujski povorki je sodelovalo skoraj 2000 pustnih šem, okoli 350 kurentov in gostje iz Makedonije, Avstrije in Hrvaške.
Kot častni pokrovitelj ptujskega kurentovanja se je prireditve udeležil tudi predsednik državnega zbora France Cukjati. Karneval v Cerknici, ki je potekal pod naslovom Butale brez meja, je po besedah organizatorjev obiskalo preko 10 tisoč obiskovalcev, kjer je bilo na ogled okoli 1000 mask iz vse Slovenije.
V Cerknici na svoj račun prišle čarovnice
V Cerknici se je odvil tradicionalni karneval pod naslovom Butale brez meja. Nastopile so domače skupine polhov, žab, netopirjev, praljudi, hudičev in čarovnic skupaj z velikimi figurami Cerkniškega pusta - povodnim možem Jezerkom, čarovniško pramaterjo Uršulo, velikim Žabcem, Ščuko, Zmajem in drugimi. Nova velika figura pa je Uršulina prvorojenka Liza. Pustno povorko so popestrile številne godbe, skupine mažoretk in skupina konjenikov. Nastopilo je več kot 1000 mask, obiskovalcev pa je bilo preko 10 tisoč.
V ponedeljek bodo imeli pustni počitek s "celjenjem ran", v torek bodo pustne zabave, v sredo pa bodo potekale pogrebne slovesnosti s pokopom pusta.
Pustne prireditve so se uradno začele v četrtek z žaganjem babe pred Sokolskim domom. Ob tem so v Cerknici, ki se v pustnem času preimenuje v Butale, ustoličili tudi župana Butal, Ivana Urbasa. V Športni dvorani je v petek zvečer zasedal butalski deželni zbor, na katerem so nastopili kulturna društva in gostje, po zaključku pa je v šotoru pri Osnovni šoli Cerknica potekala prireditev Petkove pop rock butale. Pustna sobota je bila v znamenju otroške maškarade pod naslovom Butalček sem.
Ptujska karnevalska povorka privabila preko 40.000 obiskovalcev
Na že 45. tradicionalni pustni povorki, ki predstavlja vrhunec vsakoletnega ptujskega karnevala, je letos sodelovalo približno 1900 mask. V skoraj tri ure trajajoči prireditvi je nastopilo 70 različnih skupin pustnih šem, večinoma etnografskih. Med njimi so bile tudi tri skupine iz tujine - Hrvaške, Makedonije in Avstrije. Dobrih 40 tisoč obiskovalcev je ob lepem vremenu lahko uživalo tudi ob pozvanjanju zvoncev več kot 350 kurentov, zbranih v 25 skupinah.
Mednarodno karnevalsko povorko je, kot je v navadi, odprl letošnji princ karnevala, Holeneški VI. s svojim spremstvom. Častni pokrovitelj letošnjega kurentovanja, predsednik državnega zbora France Cukjati, pa je številne maske in občinstvo pozdravil pred ptujsko mestno hišo.
Povorka etnografskih in modernih pustnih šem je tudi letos svojo pot začela na Potrčevi ulici, jo nadaljevala proti središču mesta mimo Mestnega trga in mestne hiše ter nato preko pešmostu čez Dravo do karnevalskega šotora, kjer so najboljšim sedmim skupinam podelili sedem nagrad v skupni vrednosti 800 tisoč tolarjev ter pet tolažilnih nagrad.
Pustno rajanje na Ptuju se je po končani povorki že po tradiciji z mestnih ulic in trgov preselilo v karnevalsko dvorano, kjer se bodo glasbeno-pustne prireditve nadaljevale še vse do torka, ko bodo na Mestnem priredili še sklepno dejanje največjega pustovanja v Sloveniji - pokop pusta.
V Laškem že sedmi pustni karneval
V mestu piva in cvetja pa turistično društvo Laško priredilo že sedmi pustni karneval, ki se je pričel ob 14. uri. Karneval je potekal po ulicah Laškega z zaključkom na Aškerčevem trgu, kjer so se maske tudi predstavile. Laščani so na prireditev povabili tudi kurente.
V zeleni Krki oblast prevzame pustna vlada
Kostanjeviške pustne prireditve imajo za sabo poldrugo stoletje, saj je v grbu njihove Šelme letnica 1854. Karnevalsko dogajanje razburi celotno starodavno mestece sredi zelene Krke, v pustnih dneh je plačilno sredstvo njihov kovanec, oblast prevzame pustna vlada, umrlega kurenta pa na koncu z mostu vržejo v Krko. Pustno dogajanje se je začelo v nedeljo s pustno budnico in oklicem kurenta, nakar je skozi mesto šla velika pustna povorka.
Mojčin karneval pričakuje množico 'norčavih' mask
Eno izmed najbolj obiskanih pustnih rajanj na Dolenjskem za otroke in mladino že desetletja pripravlja novomeško društvo Mojca. Že tradicionalni Mojčin pustni karneval so letos v društvu pripravili v veliki dvorani Leona Štuklja v Novem mestu. Številni trgovci, obrtniki in podjetja so tudi letos prispevali več kot tisoč nagrad, ki so jih z žrebanjem brezplačno razdelili med mlade našemljence. Za glasbo, ples in zabavo so poskrbele članice ansambla Foxy Teens, pevka Andreja Zupančič, animatorka Pika Nogavička iz Ljubljane ter godbeniki novomeške mestne godbe.
V Metliki delavnica pustnih mask
V Metliki so na Pungartu organizirali ustvarjalno delavnico za poslikavo obraza. Otroška maškarada je v Metliki potekala na ploščadi pri Gali. Povorko maškar po metliških ulicah je vodila mestna godba, spremljal pa jo je tudi bogat srečelov in raznovrstna zabava.
Ribnica letos brez pustnega rajanja
V Ribnici letos niso pripravili tradicionalnega pustnega karnevala, ki je v lepem vremenu privabil tudi od 10 tisoč do 20 tisoč obiskovalcev. Vzrokov je več, med glavnimi pa je pomanjkanje denarja za izvedbo prireditve.
Pust odganja zimo
Pustni običaji izvirajo iz starega poganskega praznika. V starem Rimu so tako v februarju, mesecu očiščevanja, po ulicah "norele" množice grozljivih mask, ki so predstavljale obiske umrlih prednikov. Kasneje se je običaj pomešal s keltskimi in ilirskimi šegami, maske pa so že predstavljale vesel značaj in izganjale zimo. V Sloveniji je bilo pustovanje prvič omenjeno v prvi polovici 17. stoletja.
