Protiustavni tobačni zakon?

Združenje ponudnikov gostinskih storitev je v torek na ustavno sodišče vložilo pobudo za razveljavitev nekaterih členov novele o omejevanju uporabe tobačnih izdelkov in za njeno zadržanje v celoti do sprejema dokončne odločitve. Zakon je namreč po njihovem mnenju ustavno sporen, o tem pa so pridobili tudi strokovno mnenje strokovnjaka za ustavno pravo in človekove pravice Andraža Terška, so sporočili iz združenja.

Po oceni združenja zakon neposredno posega v pravni položaj subjektov, ki se ukvarjajo z gospodarsko dejavnostjo v obliki lokala, dnevnega in nočnega bara, ponudbe izdelkov, kot so pijača, hrana in tobačni izdelki ter diskoteke, torej neposredno posega v pravni položaj in gospodarsko dejavnost pravnih subjektov.

Zakon med drugim določa, da je lastnik (tudi najemnik in upravitelj) lokala, obrata ali prostora, kjer se izvaja ena od navedenih gospodarskih dejavnosti in ki predstavlja javni prostor, ki zapade pod režim protitobačne novele, odgovoren za kršitev novele v primeru nespoštovanja prepovedi kajenja v teh prostorih. Novela teh vprašanj ni uredila dovolj jasno, natančno, obširno in v skladu z ustavo, so prepričani pobudniki. Po njihovem mnenju pa novela tudi omejuje gospodarsko svobodo pravnih subjektov in jim nalaga obveznosti in odgovornosti ter očitno neposredno posega v njihove pravice, interese, koristi in pravni položaj.

Novela prepoveduje delo mladoletnih oseb v okviru prodaje izdelkov, če so med prodajanimi izdelki tudi tobačni izdelki. S tem pa istočasno posega na področje pravic delodajalcev kot tudi delojemalcev - svobodo zaposlovanja oseb v okviru veljavne zakonodaje in določb ustave in ustavnimi pravicami mladoletnih oseb, ki jih zakon s to prepovedjo krši, še menijo pobudniki ustavne presoje.

Poleg tega novela ne zagotavlja prehodnega obdobja, v katerem bi lahko lastniki lokalov ali drugih javnih prostorov, v katerih velja nov zakonski režim, svojo gospodarsko dejavnost in prostore, v katerih se izvaja, na razumen način prilagodili zahtevam spremenjenega in dopolnjenega zakona ter podzakonskim predpisom za njegovo izvrševanje, navajajo v združenju. Ker zakon ne predpisuje prehodnega obdobja, je zato po njihovem prepričanju ustavno pomanjkljiv.

"Kot takšen še bolj grobo posega v pravico pobudnikov iz 74. člena ustave, saj ne omogoča razumnega časovnega roka za uskladitev gospodarske dejavnosti z novo zakonodajo, hkrati pa zato tudi ne ustreza kriterijem pravne države iz drugega člena ustave," navajajo. Prehod na novo zakonsko ureditev mora biti namreč mehak, če je to potrebno za zavarovanje legitimnih pravic in interesov, v katere zakon posega, še navajajo v Združenju ponudnikov gostinskih storitev, kjer od ustavnega sodišča pričakujejo, da bo izvajanje zakona v celoti zadržalo.