Velik del javnosti je mnenja, da je glavna tema zdravniške stavke tudi tokrat višina plač, po mnenju mnogih pa so takšne zahteve pretirane in nerealne. "Moram reči, da so po mojem prepričanju plače v privatnem sektorju in delu gospodarstva zelo nizke. Okoli 40 odstotkov ljudi namreč prijema pod 150 tisoč tolarjev bruto plače, kar ni dovolj za preživetje," pojasnjuje Brane Mišič z Zveze svobodnih sindikatov Slovenije.
Tudi statistični podatki kažejo, da zdravniške plače le malo zaostajajo za plačami sodnikov, s katerimi se tako radi primerjajo. Okrožni ali okrajni sodnik večinoma dobi nekaj več kot 500 tisoč tolarjev bruto, kar je sicer nekaj več kot povprečen zdravnik brez specializacije. Ta dobi okoli sto tisoč manj, vendar ima pred sodnikom določene prednosti. "Sodnik ne more popoldan še kje delati, medtem ko lahko zdravnik to izvaja," dodaja Drago Ščernjavič, iz Sindikata javnih uslužbencev.
Dejanski dohodki zdravnikov tako najbrž niso dosti manjši od dohodkov sodnikov, podobno pa je tudi v drugih poklicih v zdravstvu. Višja medicinska sestra ima na primer osnovo plače skoraj popolnoma enako kot državni uradnik z enako stopnjo izobrazbe. Za primer smo izbrali podatke iz pravosodnega ministrstva, vendar velja poudariti, da je to le osnova plače, brez dodatkov in nadur. Zahteve zdravnikov pa so sprožile tudi zahteve učiteljev, ki prav tako trdijo, da je njihovo delo ovrednoteno prenizko. Plača učitelja mentorja znaša okoli 300 tisoč tolarjev bruto.
Zanimive pa so tudi razlike, ki nastajajo med sicer popolnoma enakimi poklici v posameznih panogah. Za primer: Snažilka, ki čisti v državnem zboru, dobi mesečno okoli 110 tisoč tolarjev bruto, snažilka v bolnišnici pa okoli 10 odstotkov manj. V gospodarstvu se morajo čistilke največkrat zadovoljiti z minimalno plačo. Na sploh so razlike med gospodarstvom in negospodarstvom zelo velike, kar skrbi tudi predstavnike nekaterih sindikatov. "Sam si mislim, da je v Sloveniji preveč egoizma in zelo malo solidarnosti med sindikati, zato se nam nič dobrega ne piše," pojasnjuje Mišič.
Čeprav se da razliko delno razložiti z dejstvom, da so delavci v državnih službah v povprečju bolj izobraženi, pa je manj razumljivo, da v negospodarstvu plače rastejo hitreje kot v gospodarstvu. V minulem letu so se plače v gospodarskih družbah v povprečju dvignile za 11,7 odstotka, plače v javnih storitvah za 16,4, plače v javni upravi pa kar za 17,7 odstotka, kar vrzel med gospodarstvom in negospodarstvom še povečuje.
Vendar so po drugi strani plače le ena od zahtev zdravnikov, ki se po njihovem mnenju preveč izpostavlja. "Različnimi očitki o plačah imajo le en namen, in sicer obrniti javno mnenje proti zdravnikom," dodaja predsednik Fidesa, Konrad Kuštrin. Zdravnike naj bi bolj motil delovni čas, ki resnično presega vse zakonske omejitve. Toda takšno zahtevo so zdravniki tokrat postavili prvič. Vlada tudi tokrat poziva na strpnost in obljublja, da bo težave zaposlenih rešila v primernem roku, vendar ji tokrat očitno nihče ne verjame. Resnica je namreč, da je vlada zdravnikom ob koncu prejšnje stavke obljubila usklajevanje plač s sodniškimi. Prvi del povišice so zdravniki dobili takoj, na drugega pa naj bi malo počakali. Vendar je vlada na tedanje obljube očitno pozabila in tudi to je eden od povodov za novo stavko.
Pozivov premiera, naj stavkajoči razumejo, da je državna blagajna prazna, pa očitno nihče ne jemlje resno. Kdo ve, morda pa bi jih celo kdo upošteval, če bi vlada vzgled varčevanja postavila najprej pri sebi, nenazadnje tudi pri nakupu vladnega letala.