1. če dejanje, za katero je obtožen, po zakonu ni kaznivo dejanje,
2. če so podane okoliščine, ki izključujejo kazensko odgovornost,
3. ali če ni dokazano, da je obtoženec storil dejanje, katerega je obtožen.
Sodni senat Okrožnega sodišča v Murski Soboti, ki ga je vodil sodnik Branko Palatin, je oprostil peterico obtoženih za napad na nekdanjega Večerovega novinarja Mira Petka. S tem se je na prvi stopnji končal več kot 15 mesecev trajajoč proces, višja državna tožilka Elizabeta Györkös pa je takoj po razglasitvi sodbe napovedala pritožbo.
"Sodišče je odklonilo naš pomemben dokaz za presojo, zato smo pričakovali takšno razsodbo. Seveda se bomo na odločitev pritožili, saj menimo, da je naša zahteva za novo izvedensko mnenje popolnoma upravičena, ker lahko le izvedenec iste stroke zavrne ali potrdi ugotovitve izvedenca Ervina Drašlerja," je dejala Györkösova.
Dodala je še, da je bil ralog za razkritje anonimne priče Alana Robarja, ki ga je sodišče ocenilo za neverodostojnega, zastraševanje. "Zaradi zastraševanja prič ni ogrožena samo njihova varnost, ampak celotni kazenskopravni sistem."
"Danes nisem srečen. Po dveh letih nedovoljenega pripora, nedopustnega in nehumanega, človek ne more biti srečen. S sodbo sem zadovoljen, srečen pa ne," je povedal prvoobtoženi Andrej Štruc po prebrani razsodbi.
Petek: Sodišče je ravnalo nepošteno
Miro Petek je za 24ur.com povedal, da je nad razsodbo razočaran, ni pa presenečen. Pri sodnem procesu je po njegovem mnenju prihajalo do številnih paradoksov.
Tako je že pred letom dni slutil, da bo sodba oprostilna, saj je sodnik sprejemal zgolj dokazne predloge, ki so napeljevali na današnjo razsodbo. To si je sodnik očitno sestavil že pred časom, je prepričan Petek. Tožilka Györköseva je podala več dokaznih predlogov, ki pa jih sodnik ni želel vključiti v sodni proces, je zatrdil. Prav tako ni ugodil njenemu predlogu, da bi pred sodiščem še enkrat nastopil izvedenec za obuvala, je dodal.
"Sodni proces je potekal brez pisanja zapisnika. Sicer imamo na mizi nekaj tisoč listov tako imenovanega zapisnika, ki pa to ni. To je le stenograf, iz katerega ni mogoče razbrati, kdo je kaj rekel," je pojasnil. "Paradoks brez primere, da je tožilko Györkösevo domala eno leto varovala policija, na drugi strani pa so odvetniki vseskozi hvalili delo sodnika," je nadaljeval Petek.
Nekdanji Večerov novinar tako meni, da je sodišče ravnalo nepošteno, zato je pritožbo tožilstva pričakoval.
Bo znova ustanovljena preiskovalna komisija?
Nekdanja generalna državna tožilka Zdenka Cerar pravi, da je tožilstvo v času njenega vodenja imelo velik interes, da storilce odkrije in jim sodišče kazen izreče. Takšne razsodbe, pa pravi, ni pričakovala. "Sodišče ni izvedlo vseh dokazov, ki so bili na razpolago in jih je želelo ravno tožilstvo v smeri utrjevanja obtožbe in zato lahko rečem, da sodba ni pravnomočna in da bomo še rekli kakšno besedo s strani tožilstva o tem," je ocenila Cerarjeva.
Odločitev sodišča je po njenem mnenju prenagljena in zato bo o primeru potrebno presoditi znova. Nekdanji generalni direktor policije Marko Pogorevc meni, da policija ni dihala za ovratnik napačnim, kar se je po njegovem potrdilo že s tem, da je tožilstvo sestavilo obtožnico. Sodbe ne more komentirati.
"Bi pa vprašal, kaj to pomeni za priče, glede na to, da so obtoženci med obravnavo v sodni dvorani grozili s pohabljenjem prič, ki so bile pripravljene pričati v korist tožilstva in drugo, da tudi tožilstvo ugotavlja, da sodišče ni izvedlo vseh dokazov, ki jih je tožilstvo predlagalo. Torej tukaj se zgodba šele začenja in jaz sem prepričan, da pravica na koncu vedno zmaga," je povedal Pogorevc.
S primerom se je vrsto let ukvarjala celo posebna komisija Državnega zbora, ki je - tako predsednik Mirko Zamernik - dosegla, da je Cerarjeva primer prestavila iz Slovenj Gradca v Maribor. "Kratko in jedrnato - fiasko organov pregona, ki so to počeli štiri leta in ti so celo zahtevali od mene opravičilo, naj se opravičim, ker sem dvomil v njihovo delo," je dejal Zamernik.
Ustanovitev preiskovalne komisije je tako spet možna. "Če se bodo stvari kuhale in 'mečkale', tako kot so se prej na slovenjgraškem tožilstvu, ko se je vendarle potem tudi s pomočjo komisije prestavila zadeva v Maribor, ne vidim razloga, da se ne bi komisija ustanovila še enkrat," je še dodal.
Napaden zaradi kritičnega pisanja?
Sojenje v zadevi Petek se je sicer začelo 20. maja lani. Andrej Štruc, Neven Koludrovič, Drago Hojnik in Stanislav Vogrinec, ki jih je obtožnica bremenila kaznivega dejanja poskusa umora, so vseskozi zanikali vsakršno vpletenost v napad na nekdanjega novinarja časnika Večer. Enako je storil tudi Branko Puc, ki je bil za razliko od omenjene četverice obtožen pomoči pri kaznivem dejanju poskusa umora.
Petek je pred sodni senat stopil 8. julija lani. Na kratko je opisal napad nanj, ki se je zgodil 28. februarja 2001. Ob tem je ponovno izrazil prepričanje, da je bil napaden zaradi svojega kritičnega novinarskega pisanja o stranpoteh tranzicije na Koroškem.
