Lunin mrk bo najbolje viden iz vzhodne Afrike in osrednje Azije, če bo vreme dopuščalo, pa ga bomo lahko občudovali tudi iz Slovenije. Prva faza, polsenčni mrk, bo nastopila ob 19. uri in 14 minut po našem času, vendar bo takrat Luna pri nas še pod obzorjem in tudi sicer polsenčne faze mrka s prostim očesom ne bi mogli zaznati.
Zanimivejši del mrka bo nastopil ob 20. uri in 24 minut, ko bo Luna začela vstopati v Zemljino senco. Ker bo takrat Luna pri nas komaj vzhajala, bo ta faza mrka vidna predvsem iz višje ležečih krajev z dobrim razgledom.
Dobro uro pozneje, ob 21. uri in 30 minut, bo nastopila popolna faza mrka. Sredina mrka bo ob 22. uri in 21 minut, 52 minut kasneje pa bo Luna začela izstopati iz Zemljine sence. Celoten mrk se bo končal v soboto ob 1. uri in 28 minut.
Zakaj pride do mrka?
Lunin mrk se lahko zgodi le ob polni luni, ko so Sonce, Luna in Zemlja poravnani v ravni črti in je Zemlja na sredini. Čeprav Luna vsak mesec naredi en obhod okoli našega planeta, je njena orbita nekoliko nagnjena in je običajno malo nad ali pod senco, ki jo meče Zemlja. V teh primerih do mrka ne pride. Vsake toliko časa pa se zgodi, da Luna zaide v to senco in takrat lahko opazujemo mrk.
Krvava Luna
Luna bi ob popolnem mrku morala postati nevidna, vendar se to zgodi le redko. Sončeva svetloba v Zemljini atmosferi zaradi sipanja na delcih v zraku in loma zaide tudi v Zemljino senco, kar malenkost osvetli Luno. Pri tem je njena barva odvisna od lastnosti Zemljine atmosfere, dejavnosti Sonca ter razdalje med Zemljo in Luno. Če je v Zemljini atmosferi veliko prašnih delcev in vlage, je značilna opečnata ali bakreno rjava barva Lune. V primeru, da je ozračje bolj čisto, pa se Luna v fazi popolnega mrka obarva svetlo rdeče. Tovrstni pojav pogosto imenujejo kar krvava Luna.
Za razliko od sončevega lahko lunin mrk brez slehernega tveganja opazujemo s prostim očesom, uporabimo pa lahko tudi optične pripomočke, kot sta teleskop in daljnogled.
Najdaljši mrk v 100 letih
Petkov lunin mrk bo prav poseben, saj bo najdaljši v tem stoletju. Popolna faza mrka bo namreč trajala kar 1 uro in 43 minut, naslednji nekoliko daljši bo nastopil šele leta 2123. Kje se skrivajo razlogi za tako dolg mrk?
Luna okoli Zemlje potuje po eliptični tirnici, kar pomeni, da se njena oddaljenost od Zemlje periodično spreminja. Ko je našemu planetu najbližje, je od Zemlje oddaljena okoli 356.410 kilometrov oziroma 406.740 kilometrov, ko je njena razdalja od našega planeta največja. V času mrka bo navidezni Lunin premer zelo blizu svojemu minimumu, kar bo ob dejstvu, da bo navidezno majhna Luna Zemljino senco prečkala skoraj po sredini, povzročilo najdaljši mrk v 21. stoletju.
Kljub temu da lunini mrki niso ravno pogosti, jih lahko vseeno opazujemo večkrat kot Sončeve. Iz določene lokacije na Zemlji lahko na desetletje opazujemo okoli 5 popolnih luninih mrkov. Petkovemu luninemu bo 11. avgusta sledil še delni sončev mrk, ki iz Slovenije žal ne bo viden.
Prihajajoči mrk bo sicer drugi in zadnji lunin mrk v letošnjem letu. Prvi se je zgodil januarja in je bil viden v Severni Ameriki, Rusiji, Indiji, Avstraliji, na Havajih in Bližnjem vzhodu. Naslednji popolni lunin mrk, ki ga bo mogoče opazovati tudi pri nas, pa se bo zgodil 21. januarja prihodnje leto.
Najsvetlejši Mars v zadnjih 15 letih
Noč s 27. na 28. julij ne bo zanimiva samo zaradi luninega mrka, temveč bo pozornost ljubiteljev nočnega neba pritegnil tudi Mars, ki bo ravno v tej noči v opoziciji (Zemlja bo med Marsom in Soncem) in bo potoval izjemno blizu Zemlje. Zaradi tega bo videti navidezno večji in svetlejši. V času mrka se bo nahajal le 6 stopinj južneje od Lune.
Mrki naj bi napovedovali naravne katastrofe, nepredvidene dogodke in velike nesreče
Tako luninim kot tudi sončevim mrkom so skozi vso zgodovino človeštva namenjali veliko pozornost ter jih povezovali s številnimi miti in tradicijami. Po ljudskem verovanju naj bi mrki napovedovali naravne katastrofe, nepredvidljive dogodke in velike nesreče. V času mrkov so se tako zgodili tudi potop Titanika leta 1912, jedrska nesreča v Černobilu leta 1986, osamosvojitev Slovenije leta 1991 in še mnogi drugi dogodki.
KOMENTARJI (50)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.