Na poročanja, da je projekt Južni tok pod vprašajem in da bi Rusi lahko Slovenijo zamenjali z Avstrijo, so se odzvali na ministrstvu za infrastrukturo in prostor. Pravijo, da uradno niso bili seznanjeni o kakršni koli spremembi, ki bi vplivala na zaveze iz sporazuma. So pa vseeno za dodatna pojasnila o nedavnem dogovoru med Gazpromom in OMV zaprosili tako predstavnike Rusije kot tudi slovenskega podjetja Plinovodi. Ko so slišali pojasnila, so na ministrstvu sklenili, da projekt Južni tok ni ogrožen.
Na ministrstvu pravijo, da je projekt Južni tok treba razumeti v širšem regionalnem kontekstu. Rusija ima sklenjene meddržavne sporazume z vsemi državami v regiji. Avstrija je že leta 2010 podpisala sporazum za uresničitev projekta Južni tok. "Od takrat Avstrija s Slovenijo redno sodeluje na sestankih z Evropsko komisijo. Tako za Avstrijo kot Slovenijo velja enaka zakonodaja, saj sta obe članici EU," pojasnjuje ministrstvo. Kot dodajajo, realizacija plinovoda na ozemlju Slovenije ter njegov poslovni uspeh nikakor nista povezana s postopki, ki so od investitorja zahtevani po energetski zakonodaji, saj je zakonodajni okvir jasen in v vseh državah članicah EU enak. "Slovenija je izpolnila vse obveznosti iz meddržavnega sporazuma in je vedno jasno podpirala sodelovanje v tem projektu," pravijo na ministrstvu.
"Delamo, kot da se ni nič zgodilo. Projekt Južni tok se nadaljuje. Glede na začrtano terminsko dinamiko bi moral plinovod začeti obratovati leta 2018," je dejal direktor družbe Plinovodi Marjan Eberlinc.
Minister Samo Omerzel pa je dejal, da je ta vlada projekt Južni tok ves čas obravnavala prednostno, verjame pa, da se bodo prizadevanja na koncu tudi obrestovala in da bomo kot enakopraven partner ene od petih evropskih držav v tem projektu uresničili pomembno energetsko investicijo v vrednosti milijarde evrov v začrtanem terminskem planu.
KOMENTARJI (32)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.