Na Ptuju največji ogledni vrt avtohtonih sort: 'To je naša identiteta, zato jih moramo negovati in ohraniti'

Gojenje in uživanje avtohtonih in udomačenih sort je v prvi vrsti pomembno za lokalno pridelavo hrane. Brez slovenskega semena namreč ni slovenske hrane, so poudarili ob današnjem dnevu odprtih vrat v Selekcijsko-poskusnem centru Semenarne Ljubljana na Ptuju.

"Gre za ohranjanje kulturne dediščine države, biotske raznovrstnosti dežele in prehranske neodvisnosti prebivalcev od drugih," je poudaril direktor Semenarne Ljubljana Aleš Šabeder. Po njegovih besedah pa za njihovo delo doslej niso prejeli nikakršne finančne spodbude s strani države.

Kot še poudarja Šabeder, mora biti namreč interes vseh, predvsem pa države, da se ohrani in podpre selekcijo in pridelavo slovenskega semena poljščin in vrtnin, ki je doslej ni bilo. "Če vemo od kje je seme, vemo kaj jemo in to je danes za zdravje posameznika vse pomembnejše", je dejal Šabeder in dodal, da želijo v semenarni v prihodnje še naprej odkrivati sorte, ki so jih naši predniki z veseljem gojili, a so se zaradi različnih okoliščin že skoraj pozabile.

Slovenci se vse bolj zavedamo tudi pomena trajnostnega razvoja

Darja Kocjan Ačko iz Biotehniške fakultete pa je o pomenu ohranjanja in pridelave avtohtonih sort dejala: "Pomen avtohtonih in udomačenih sort se nam kaže drugače kot pred desetletji. Čeprav imamo v pridelavi zvečine tuje visokorodne sorte kmetijskih rastlin in nam je globalizacija približala daljave, ko v trgovinah kupujemo hrano iz celega sveta, smo zaradi podnebnih sprememb in političnih nasprotij v svetu zaskrbljeni, kako zagotoviti hrano v prihodnosti."

Avtohtone in udomačene sorte na njivah in vrtovih so v tako negotovih razmerah pomemben ukrep pri načrtovanju prehranske neodvisnosti; povečanje samooskrbe s hrano pa povečuje možnosti preživetja, še navaja Kocjan Ačkova. Podobno kot drugi evropski narodi, pa se Slovenci vse bolj zavedamo pomena trajnostnega razvoja in krožnega gospodarstva.

Kot je povedal vodja Selekcijsko-poskusnega centru na Ptuju Darko Vernik, pri njih skrbijo za 54 avtohtonih in udomačenih sort vrtnin ter poljščin. Med njimi tudi za danes najbolj priljubljene sorte, kot sta ptujski česen in ptujska rdeča čebula. Slednja ima celo zaščiteno geografsko označbo ptujski lük.

Vloga Semenarne pri tem je vzdrževalna selekcija in oskrba s semenom slovenskih sort ter razvoj novih, izboljšanih sort. "Z vzdrževalno selekcijo sorto ohranjamo z vsemi njenimi poglavitnimi lastnostmi, po katerih je bila prepoznavna že od prvega opisa," ponazarja Vernik.

Sicer pa na Ptuju skupno vzdržujejo 70 različnih sort vrtnin in poljščin, ki imajo avtohtono oziroma tradicionalno poreklo in so vpisane na sortni listi. V postopku vpisa na sortno listo je še 13 novosti, ki imajo prav tako avtohtono poreklo in dajejo zelo kakovostne plodove.

 Največja težava s katero se soočajo v centru, pa je pomanjkanje finančnih sredstev za moderniziranje določenih procesov dela. Tako že vrsto let čakajo, da se uresniči projekt sofinanciranja namakalnega sistema, ki bi jim olajšal delo in prihranil čas. Zelo bi jim koristili tudi novi rastlinjaki za vzgojo najrazličnejših kultur.

Seznam domačih in udomačenih sort so se odločili še širiti. "Postopek analize in možne registracije novih sort je zelo dolgotrajen, saj smo med drugim odvisni tudi od klimatskih razmer. Po navadi traja od pet do deset let. Še vedno pa zbiramo vzorce starih sort, ki jih še danes pridelujejo na domačih vrtovih in kmetijah po Sloveniji. Te sorte niso vpisane na seznam sortne liste, a so se ohranile zaradi dobrih kulinaričnih lastnosti ali vegetacijskih prednosti," načrte za prihodnost opisuje Vernik.

Na to je opozoril tudi dolgoletni pridelovalec semenskega česna Slavko Leben iz Moškanjc, ki je prepričan, da so prednosti avtohtonih in udomačenih sort v kakovosti pridelkov, v značilnem okusu, ki smo ga vajeni in nam je domač ter seveda v prilagojenosti rastnim razmeram pri nas. "Slabost se kaže v malo manjši količini pridelkov, če te količine primerjamo s hibridnimi sortami. Te sorte so prvotno predvsem namenjene za vrtove, kjer ni pomembna količina pridelka, ampak okusni in zdravi plodovi, ki so zrasli brez dodatnega gnojenja in uporabe zaščitnih sredstev," je dodal Leben.