Ni razlogov za krčenje zdravstvenih pravic

V Zvezi svobodnih sindikatov Slovenije (ZSSS) menijo, da v zdravstveni reformi, ki naj bi bila pripravljena do konca leta, ne bi smeli krčiti košarice zdravstvenih pravic. Po njihovem mnenju so pravi vzvodi za finančno vzdržnost zdravstvene blagajne v racionalizaciji javne zdravstvene mreže, transparentnih javnih naročilih in enakomernejšem vplačevanju prispevkov.

Izvršna sekretarka za varnost in zdravje pri delu ter socialno politiko in socialna zavarovanja pri ZSSS Lučka Böhm je izrazila pričakovanje, da bo obvezno zdravstveno zavarovanje zlasti v času krize še naprej zagotavljalo visoko dostopnost državljanov do zdravstvene oskrbe.

Böhmova bi združila prostovoljno in obvezno zavarovanje
Po njenem mnenju osnovne košarice zdravstvenih pravic ni treba na novo definirati oz. iz nje izločiti določene pravice. Prave rezultate bi bilo mogoče doseči tudi z združitvijo obveznega in prostovoljnega zdravstvenega zavarovanja, ocenjuje Böhmova, ki je tudi članica upravnega odbora Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS).

Glede izločitve pravic, ki so socialne narave in so financirane iz zdravstvene blagajne, pa so se po njenih besedah pripravljeni pogovarjati. A opozarja, da gre pri posmrtninah in pogrebninah ter drugih socialnih pravicah za minimalne prihranke glede na proračun zdravstvene blagajne.

V zvezi svobodnih sindikatov menijo, da bi finančno vzdržno zdravstveno blagajno lahko vzpostavili že z racionalizacijo nacionalne zdravstvene mreže, in sicer tako, da ne bi bila več tako razdrobljena.

Rožič: NE krčenju pravic, DA enakomernem sistemu vplačevanja

Sindikalist in tudi član upravnega odbora ZZZS Ladi Rožič pa je opozoril, da je že tretja vlada ponudila spremembe, a se doslej še nič ni zgodilo, medtem ko je denarja v zdravstveni blagajni vedno manj. "Kar bo to državo rešilo, je sprememba," je pozval.

Dodal je, da je sicer predlogov za spremembe zdravstvenega sistema veliko, a nobena skupina ni pripravljena izločiti svojih privilegijev. "Nikakor ne more biti stvar trenutne vladne koalicije, kako bo v prihodnje videti zdravstveni sistem. To je sistem vseh državljanov," je poudaril in pozval k pripravi nacionalnega zdravstvenega programa, ki bi ga bilo treba potrditi z ustavno večino.

Opozoril je, da vsako leto skozi roke ZZZS spolzi desetine milijonov evrov, saj še vedno ni enakomernega sistema vplačevanja. "Treba je ohraniti načelo vzajemnosti in solidarnosti, ampak to v praksi pomeni, da morajo vsi vplačevati v enakem deležu in enakem dohodku," je dejal na današnji novinarski konferenci.

Dotaknil se je tudi varčevanja v državi. Zaradi znižanja plač v javnem sektorju se bo do konca leta v zdravstveno blagajno steklo osem milijonov evrov manj, višji DDV pa bo povzročil višje stroške za zdravstveno blagajno. "Ta spirala vodi celotni, ne samo zdravstveni sistem v propad," opozarja Rožič.

Krčenje pravic iz obveznega zdravstvenega zavarovanja pa, kot pravi, pomeni manj zdravja in s tem manj sposobno in delavno populacijo. Opozoril je, da se še noben minister za zdravje ni resno lotil racionalizacije javne zdravstvene mreže, glede transparentnosti sistema javnega naročanja pa ocenjuje, da trenutno stanje že očitno nekomu ustreza.

Predsednik zveze svobodnih sindikatov Dušan Semolič pa je dejal, da je obvezno zdravstveno zavarovanje eden od temeljev socialne države. Poudaril je potrebo po tem, da se zdravstvena zakonodaja spremeni le s soglasjem socialnih partnerjev in da lobiji v ozadju ne bi imeli glavne vloge.

Vlada zagovarja tezo, da je treba plačevanje urediti pravičneje

S tem so se na ZSSS in ZZZS odzvali na interventni zakon, s katerim namerava vlada vsaj za silo omiliti težave, ki pestijo zdravstvo. Vlada prvotno med ukrepi predlaga, da bi v zdravstveno blagajno plačevali poleg zaposlenih, ki mesečno v povprečju v zdravstveno blagajno prispevajo 200 evrov, tudi tisti, ki prejemajo avtorske honorarje. Več naj bi tako plačevali tudi samostojni podjetniki, tisti s popoldansko obrtjo in samozavarovani. Omenja še prispevke od najemnin, dividend in sejnin. A vse skupaj je še v koalicijskem usklajevanju, tako da konkretnih podatkov o tem, koliko naj bi se dražila zavarovanja za vse te skupine, še ni.