Interpelacija zoper Simonitija: kako bodo glasovali poslanci DeSUS in SMC?

Vlagatelji interpelacije: Delo ministra škodljivo, kritike predvsem na račun odnosa do medijev 

V LMŠ, SD, Levici in SAB, ki so vložile interpelacijo kulturnega ministra Vaska Simonitija, so v stališčih poslanskih skupin izpostavili slabšanje stanja v kulturi. Kritični so do Simonitijevega neukrepanja v epidemiji in odnosa do medijev. 

V LMŠ po besedah Lidije Divjak Mirnik delo Simonitija ocenjujejo kot skrajno škodljivo. Očitajo mu nesposobnost ter neambicioznost, s čimer je "zatrl sleherni up, da se v Sloveniji v kulturi sploh splača delati". Med drugim je po njenih besedah socialno ogrozil približno 1400 ljudi, delujočih v avdiovizualni industriji, večinoma samozaposlenih in samostojnih podjetnikov. Kultura, umetnost in mediji pa niso več tarča "zgolj subverzivnih napadov, namenjenih podrejanju, pogostokrat se gonja, mnogokrat zelo sprevržena, odvija na očeh javnosti". 

"Na cedilu ste pustili vrednote in ljudi, ki bi jih morali zastopati, marsikomu ste namesto prvega zagovornika postali prvi sovražnik," je dejal Marko Koprivc (SD). Po njegovih besedah sicer pozdravljajo uveljavitev kulturnega evra, sprejetega v času njihovega vodenja resorja, in povečanje sredstev za kulturo, vendar to "ne spremeni dejstva, da je stanje na področju kulture katastrofalno", ljudje pa zaradi ministrovega nedela v hudih stiskah.

Primož Siter (Levica) je med očitki ministru med drugim navedel napad na knjigo, siromašenje filmske produkcije, izgon nevladnih organizacij z Metelkove, kratenje pravic samozaposlenih kulturnikov, kadrovske čistke, prevzem Radiotelevizije Slovenije (RTVS) in STA ter "mednarodno hajko nad svobodnim novinarstvom". Po Siterjevih besedah se je "že tako uborno stanje kulture" s koronsko krizo "močno poslabšalo prav zaradi neukrepanja države". 

Marko Bandelli (SAB) je ocenil, da se je z lanskim prihodom Simonitija na čelo kulturnega resorja stanje kulture začelo "alarmantno slabšati". Ministru je očital tudi nastajanje osnutka sprememb medijske zakonodaje v naglosti in tajnosti ter spomnil, da o vladnih poizkusih utišanja svobodnih medijev "z zaskrbljenostjo razpravljajo tudi v evropskem parlamentu". Ob tem je bil kritičen tudi do "finančnega izčrpavanja STA".

Jani Möderndorfer (LMŠ) pa je bil med drugim kritičen do ministrovega neukrepanja in poudaril, da morajo pristojni nositi odgovornost nositi tudi v primerih, ko bi morali kaj narediti, pa tega ne storijo. Tako bi moral Simoniti po Möderndorferjevem mnenju stopiti v bran STA, četudi ni skrbnik pogodbe med STA in vladnim uradom za komuniciranje, saj je zakonodajno področje medijev domicilno področje ministrstva za kulturo. Prav tako je ministru očital pomanjkanje ukrepov pomoči na področju kulture v času epidemije covida-19.

Na ministrovo opustitev dolžnega ravnanja, zaradi katere da so se številni znašli v stiski, je opozorila tudi Meira Hot (SD). Izpostavila je predvsem 'katastrofalne posledice' za filmsko produkcijo, saj da je obstala skoraj vsa filmska produkcija, načrtovana za leto 2020, omenila pa je tudi, da razpisi niso bili objavljeni. Obenem je opozorila še na težave, s katerimi se sooča industrija srečanj.

Kako bodo glasovali Desusovi poslanci? 

V stranki DeSUS interpelacijo zoper Simonitija podpirajo, prepričani so, da je minister izgubil zaupanje javnosti, predvsem civilne družbe in medijev. O glasovanju naj bi se odločili po razpravi, izjave poslancev poslanske skupine DeSUS pa kažejo, da ni nujno, da bo vseh pet poslancev glasovalo za razrešitev ministra. Oziroma, da poslanska skupina ne bo glasovala enotno. 

"V stranki razumemo kulturo kot ključno polje oblikovanja in izražanja identitete naše skupnosti in posameznika, ki ji pripada. Zato podpiramo obstoj in razvoj kulture na vseh področjih, predvsem pa zagotovitev zadostnega obsega njenega delovanja v vseh razmerah," pa so v pisnem sporočilu za javnost navedli v stranki DeSUS.

Desusov poslanec Jurij Lep, ki je sicer danes napovedal sodelovanje v novi poslanski skupini, ki naj bi se ji pridružila tudi vodja poslanske skupine SMC Janja Sluga, k sodelovanju pa je povabil tudi druge somišljenike, je v DZ nanizal več očitkov ministru in napovedal podporo interpelaciji. Izpostavil je predvsem snovanje medijske zakonodaje in vmešavanje v neodvisnost medijev, tudi neupoštevanje zakonskih določb glede financiranja STA. "Simoniti bi v tem sporu moral nastopiti kot mediator, ki bi obe nasprotujoči strani pomiril in preprečil dodatna zaostrovanja," je dejal Lep. Tudi sicer bi se moral minister po njegovem mnenju "odločno postaviti na stran medijev in proti različnim sporočilom, ki kazijo ugled naše države". 

Poslanec Robert Polnar, ki je sicer član poslanske skupine DeSUS, ne pa tudi član stranke, pa interpelacije ne bo podprl. Po njegovih besedah imajo namreč danes na interpelaciji ministra, ki je zgodovinsko gledano uresničil najvišji odhodkovni proračun za kulturo v času samostojne Slovenije.

Po Polnarjevih besedah so se v poslanski skupini dogovorili, da bosta dva poslanca podprla interpelacijo, trije pa ne. "Ali to še drži, ne vem. Vem pa, da sam interpelacije ne bom podprl," je dejal.

Poslanec Branko Simonovič v izjavi ob robu seje DZ sicer ni želel razkriti, kako bo glasoval. Spomnil je le na stališče poslanske skupine, da se bodo na podlagi razprave na koncu odločili, kako bodo glasovali.

Večina poslancev SMC interpelacije ne bo podprla 

V SMC po besedah Mojce Žnidarič interpelacije ministra za kulturo večinsko ne bodo podprli. Ugotavljala je, da je besedilo interpelacije prežeto z relativno intenzivnim emocionalnim nabojem, minister pa bo imel danes priložnost, da odgovori na vse očitke. Glede predlogov, ki naj bi jih vseboval nov zakon o medijih, je po njenih besedah potreben širši družbeni konsenz. V SMC se strinjajo s predlagatelji interpelacije, da družba ne bi smela meriti svojih uspehov le še v jeziku ekonomske rasti in dodane vrednosti. "Dvomimo, da se s tem ne bi strinjal tudi minister. Danes bo imel priložnost, da nas na tej maratonski seji prepriča, da je temu res tako," je dejala poslanka. Nato pa v SMC pričakujejo, da bo minister svoje delo nadaljeval preudarno, upoštevajoč socialni dialog, raznolikost slovenske družbe na področju umetnosti, smisel obstoja vseh umetnostnih zvrsti in predvsem kulturo dialoga.

Branislav Rajić (SMC) pa je napovedal podporo interpelaciji, pri čemer se je dotaknil tudi odnosov znotraj koalicije. "Nesoglasja znotraj koalicije so se začela pri medijih in se bodo zame pri medijih tudi končala. Začela so se z javnimi napadi na medije in razvpitim člankom predsednika vlade o vojni z mediji. Kulturni minister, ki v svojem resorju pokriva ravno medije, ni niti pomislil, da bi jim stopil v bran," je dejal Rajić. Med drugim je ugotavljal, da se minister v svojem drugem mandatu niti ne potrudi ustvariti vsaj privida nekega zavzemanja za enakopravnost različno mislečih kulturnikov. Razvrednotil je celo tisto, kar je sam ustvarjal, je dejal poslanec.

Interpelacije ministra Simonitija ne bodo podprli v SDS, NSi in SNS

V koalicijskih SDS in NSi interpelacije ne bodo podprli. Očitke na njegov račun zavračajo in opozarjajo, da proračun za kulturo še nikoli ni bil tako visok. Interpelacije večinsko ne bodo podprli niti v SMC, kjer pričakujejo, da bo minister svoje delo nadaljeval preudarno, upoštevajoč socialni dialog.

Po besedah Alenke Jeraj (SDS) proračun za kulturo še nikoli ni bil tako visok in je očitek, da želi minister kulturo uničiti, neprimeren in daleč od resničnosti. Tudi sredstva za samozaposlene v kulturi so se po njenih navedbah kljub epidemiji zvišala za 700.000 evrov. Je pa poslanka opozorila, da je bil status samozaposlenega v kulturi predviden kot nagrada za vrhunske umetnike, ki opravljajo tržno manj zanimivo dejavnost, a so v zadnjih letih dobivali status tudi na primer pevci, ki sicer dobro služijo na trgu.  

Tadeja Šuštar (NSi) je ugotavljala, da so predlagatelji 10 točk interpelacije kulturnega ministra "obrazložili na zelo nekulturen način, s čemer so pokazali predvsem raven svoje kulture in svojega obnašanja". Po oceni Zmaga Jelinčiča (SNS) pa namen interpelacije ni nič drugega kot vreči ministra in vlado Janeza Janše. 

Simoniti: Interpelacija grob napad na institut parlamentarne demokracije 

Minister Simoniti je interpelacijo označil za grob napad na institut parlamentarne demokracije. Kot je dejal, so bili privilegiji in privilegiran status nekaterih posameznikov v slovenski kulturi do prihoda njihove vlade samoumevna pravica, aktualna vlada pa je vzbudila nasprotovanje in proteste, ker se je na mnogih področjih posegalo v samoumevne pravice.

"Naša kulturna politika zajema skrb in pomoč za zelo širok spekter kakovostne profesionalne kulture in umetnosti, kakor tudi za zelo razvejano dejavnost ljubiteljske kulture, skrb in pomoč za obnovo dediščine in muzejsko ter arhivsko dejavnost, skrb in pomoč za spodbudo kreativni industriji in vsem kakovostnim ustvarjalcem v polju samozaposlenih v kulturi. Za prevarante in šarlatane, ki se sklicujejo na kulturo, pa ne bo prostora," je poudaril.

Po njegovih besedah v besedilu interpelacije ni dokazano, da bi pri svojem delu kršil katerekoli zakonske in druge pravne podlage, ki urejajo področje kulture, ravnal neodgovorno ali ravnal zoper interese kulturnega področja. Ob tem je minister zavrnil tudi vse očitke, ki so jih predlagatelji strnili v deset točk. 

Minister je zanikal napade na svobodo in neodvisnost novinarskega dela ter poudaril, da je zanju skrbel. Po njegovih besedah tudi ne obstaja en evidenten dokaz, da bi osebno ali kakorkoli drugače posegel v programsko neodvisnost Radiotelevizije Slovenija ali STA.

Kot je zatrdil Simoniti, ni zadrževal izplačevanja finančnih sredstev za že opravljeno delo na področju filma in filmske produkcije ter nikomur ni politično odvzel statusa samozaposlenega v kulturi, saj so kriteriji za ta status, ki jim na ministrstvu sledijo, izključno strokovne in ne politične narave.

Prav tako tudi ni deložiral nobenega najemnika prostorov na Metelkovi 6 v Ljubljani, je dejal in pojasnil, da jih je obvestil, da ministrstvo te prostore potrebuje, pri čemer pa imajo eno leto časa, da najdejo nadomestne prostore. Ministrstvo po Simonitijevih zagotovilih tudi v roku plačuje socialne prispevke samozaposlenim v kulturi.

"Ne vodim retrogradne politike niti nisem zanemaril socialnega dialoga," je očitke zavrnil minister. Pri tem je pojasnil, da je imel z različnimi deležniki s področja kulture več kot sto sestankov in da mora za nazaj reševati nekatere zelo pereče probleme, ker se v zadnjih 12 letih bodisi niso ustrezno reševali bodisi rešili. Sam jih rešuje aktivno, hitro in učinkovito, je navedel. Pri tem je omenil letošnji rekorden proračun za kulturo in uveljavitev t. i. kulturnega evra.

Simoniti je zavrnil tudi očitek o političnem kadrovanju v javnih zavodih in zatrdil, da spoštuje ustavno načelo ločitve države in cerkve, pri čemer pa podpira usmeritev države, da interventni ukrepi veljajo za vse državljane, tudi za verske uslužbence, ki zaradi omejitvenih ukrepov beležijo precejšen upad prihodkov. Prav tako minister, kot je dejal, ne more sprejeti odgovornosti za nepripravo resolucije o nacionalnem programu za kulturo, saj bi morala biti ta sprejeta že leta 2017.

V besedilu interpelacije je po Simonitijevih besedah navedenih ogromno neresnic, pa tudi skrajno žaljivih neutemeljenih trditev "o klerikalnem populizmu, o tem, da minister od samega začetka nastopa funkcije izvaja uničevalne manevre, pogubne za kulturo". Ob tem je bil kritičen tudi do medijev, ki po njegovih besedah prav tako objavljajo neresnice. Več kot 50 demantijev po njegovih besedah priča o tem, da "ne gre za slučajno napako ali nehoteno zmoto pri objavljanju sporočil o našem delu, ampak za sistematično organizirano politično gonjo zoper vlado in ministrstvo".

Maratonska seja

DZ je ob 9. uri začel maratonsko sejo o interpelaciji Simonitija, ki so jo vložile opozicijske stranke LMŠ, SD, Levica in SAB. Te sicer same nimajo potrebnih 46 glasov za njegovo razrešitev in interpelacija po pričakovanjih naj ne bi bila uspešna. Neznanka je glasovanje nekaterih posameznih poslancev SMC in DeSUS.

Vlagatelji iz štirih opozicijskih strank so očitke ministru Vasku Simonitiju strnili v deset točk, na prvo mesto pa postavili "odgovornost ministra za neučinkovito ukrepanje pri omejevanju in odpravi posledic popolne blokade dela in izvajanja storitev na področju kulture zaradi omejevalnih ukrepov boja proti epidemiji covida-19".

Spomnimo

Minister je v obširnem odgovoru na interpelacijo, ki obsega več kot 130 strani, vse očitke zavrnil. Na ministrstvu za kulturo pa so že ob napovedi interpelacije v odzivu zapisali, da jim bo ta omogočila, da predstavijo vse dosežke preteklih desetih mesecev, ki jih je zaznamovala pandemija covida-19.

Poslanke in poslanci bodo o interpelaciji ministra danes razpravljali 14 ur, torej od 9. do 23. ure, nadaljevali pa bodo v četrtek, ko je po časovnici sredi dneva predvideno tudi glasovanje. A za zdaj ne kaže, da bi imele predlagateljice potrebnih 46 poslanskih glasov za razrešitev ministra za kulturo.

Lahko pa se zgodi, da Simoniti ne bo dobil podpore vseh koalicijskih poslancev. V poslanski skupini DeSUS ravnanja poslancev ne napovedujejo vnaprej, v primeru Kustečeve in Ciglerja Kralja so glasovali neenotno. V SNS pa so proti interpelaciji, a ni nujno, da bodo njihovi poslanci prisotni na glasovanju. Poslanca narodnih manjših, ki sta bila sicer proti interpelaciji tako Kustečeve kot Ciglerja Kralja, pa bosta o glasovanju na interpelaciji Simonitija presodila med razpravo oz. po njej.