'Poročanje mora temeljiti na dejstvih'

"Toženi stranki Dnevnik se prepove nadaljnje objavljanje navedb v trdilni obliki in namigovanj o tem, da je tožeča stranka Pierpaolo Cerani kontroverzna oseba, domnevno vpletena v več zgodb s kriminalnim ozadjem ter objavljanje navedb o domnevnem škandalu tožeče stranke v zvezi z bolgarskim premierjem ter domnevno donacijo poceni in nekakovostnih zdravil v Eritreji, in sicer z navajanjem okoliščin, ki naj bi nastopile do 01. avgusta 2009 ter drugi podobni posegi," je zapisano v prvi točki začasne odredbe, so sporočili z Okrajnega sodišča v Ljubljani. ''Iz navedenega je razvidno, da ne gre za prepoved poročanja o Ceraniju na splošno, temveč le za prepoved poročanja na določen način. Iz obrazložitve obeh odločb izhaja, da ni dopustno poročati na način, ki bi vseboval objektivno žaljive vrednostne sodbe in s tem posegal v osebnostne pravice tožnika.''

Sodišče je v obrazložitvi med drugim zapisalo, da je ''presoja, ali je z objavo določene informacije nedopustno poseženo v čast in dobro ime koga drugega, o katerem se poroča, odvisna ne le od resničnosti zapisanih trditev, ampak tudi od načina zapisa. S stopnjo verjetnosti je po presoji sodišča tožeča stranka izkazala, da so trditve o tožeči stranki kot sumljivi osebi, dvomljivega slovesa oziroma vpleteni v različne afere, objektivno žaljive. Že pomeni navedenih besed in besednih zvez so namreč objektivno žaljivi.'' Po mnenju sodišče mora biti ''poročanje táko, da temelji na objektivnih in preverjenih dejstvih, brez označevanja osebe z žaljivkami, ki lahko predstavljajo negativno vrednostno sodbo o posamezniku."

Sodišče je, enako kot v drugih podobnih primerih, pri odločanju o začasni odredbi tehtalo med dvema ustavnima pravicama – pravico posameznika do varstva časti in dobrega imena, ki spada v sklop tako imenovanih osebnostnih pravic, in pravico javnosti do obveščenosti. ''Ustavne pravice so lahko omejene le s pravicami drugih ali drugače povedano, nihče ne sme svoje ali druge ustavne pravice izvrševati na način, da bi nedopustno posegal v enakovredno pravico drugega.'' V obravnavanih dveh primerih je sodišče ocenilo, da je treba zaradi varovanja osebnostne pravice tožeče stranke omejiti pravico javnosti do obveščenosti, ki jo uresničujeta toženi stranki, v obsegu in na način, ki je razviden iz izrekov sodnih odločb. ''Gre torej za presojo sodnika v konkretni zadevi, torej za njegovo vsebinsko odločitev, tehtanje po njegovi vesti in najboljših močeh, pri čemer ima zoper njegovo odločitev stranka na razpolago ustrezna pravna sredstva.''

'Zbiranje podpisov grob napad na neodvisnost sodstva'

Glede zbiranja podpisov za razrešitev sodnice Katarine Novšak Kaplan so na Okrajnem sodišču v Ljubljani pojasnili, da z obstojem in cilji organizacije Protikorupcijsko zavezništvo, niti z vsebino peticije niso seznanjeni. ''Vendar pa ocenjujemo, da je vsakršen pritisk, ki skuša vplivati na odločitev sodnika v konkretni zadevi, grob napad na neodvisnost sodstva. Neodvisno sodstvo je v interesu posameznika in ne države ali drugih centrov moči. Poleg tega pa sodniška odločitev, tudi v kolikor je pozneje s pravnimi sredstvi spremenjena ali razveljavljena, ne pomeni kršitve ustave in ni podlaga za razrešitev sodnika s funkcije,'' so še dodali.