'Ne morejo govoriti o vpletenosti v kriminal'

''Pri začasni odredbi ne gre za prepoved poročanja o Pierpaolu Ceraniju,'' je opozorila odvetnica Nina Zidar Klemenčič. ''Gre za prepoved poročanja o njem z navajanjem, da je vpleten v številne zgodbe s kriminalnim ozadjem in uporabo besede kontroverzen v povezavi z dvema dogodkoma – domnevni škandal v Bolgariji in prodaja zdravil v Eriterji. Prva zadeva je pravnomočno zaključena in so bile vse obtožbe zoper Ceranija zavržene. Druga zadeva je popolna izmišljotina. Cerani ni nikoli prodajal nobenih zdravil v Eritrejo. To je vse,'' je dodala.

In še to omejeno na časovni okvir do trenutka izdaje začasne odredbe. ''Če se po izdaji začasne odredbe zgodi kar koli, kar bi lahko bilo pomembno v povezavi z eno ali drugo zadevo, o tem lahko poročajo. Prav tako lahko poročajo o vsem drugem v povezavi s Ceranijem. O njegovih poslih, ravnanjih, poslovanju in tako dalje. Ne morejo pa posplošeno govoriti o vpletenosti v zgodbe s kriminalnim ozadjem, brez kakršnih koli konkretnih navedb, povsem posplošeno,'' je zagotovila.

'O Ceraniju smo poročali v skladu s pravili'

V Dnevniku so nasprotno prepričani, da poročanje ni posegalo v osebnostne pravice Ceranija: ''Dnevnik je o njem poročal skladno z uveljavljenimi pravili novinarske stroke ter skladno z novinarskim kodeksom.'' Odgovorni urednik časnika Ali Žerdin je ponovil, da so "novinarji Dnevnika Ceranija večkrat zaprosili za pogovor, nameravali so se udeležiti napovedane novinarske konference, ki je bila potem odpovedana, s Ceranijem so bili dogovorjeni za intervju, ki je bil tik pred zdajci preložen, potem pa brez pojasnil odpovedan. S Pierpaolom Ceranijem smo bili v telefonskem stiku, vendar je sogovornik pogovor prekinil."

Dnevnik po besedah Žerdina razpolaga z verodostojno dokumentacijo o Ceranijevi poslovni preteklosti, ''ki je pomembna tudi za razumevanje sedanjega dogajanja, vendar vsebine zaradi začasne odredbe ne more objaviti. S tem je izrecno prizadet interes javnosti, da se seznani s pomembnimi dejstvi. Cerani je z nakupom deleža v družbi Kolonel vstopil v lastniško verigo, ki prek Infond Holdinga, Centra Naložbe in Pivovarne Laško sega do Mercatorja, največje gospodarske družbe v državi, v lastniški verigi pa je še ključen del slovenske industrije pijač in medijske industrije," je poudaril.

Zbiranje podpisov za razrešitev sodnice

Podporo Dnevniku so izrazili tudi v društvu Protikorupcijsko zavezništvo, kjer so na sodni svet naslovili predlog za odpoklic sodnice na ljubljanskem okrajnem sodišču Katarine Novšak Kaplan, "ki je časniku Dnevnik z začasno odredbo prepovedala poročanje o italijanskem poslovnežu Pierpaolu Ceraniju". Pod zahtevo se je do zdaj podpisalo 23 članov, podpise pa še zbirajo.

Po njihovem mnenju je odločba sodišča protiustavna, saj ''ustava zagotavlja svobodo izražanja misli, govora, javnega nastopanja in tiska ter določa, da so sodniki pri opravljanju svoje funkcije neodvisni. Ustava tudi določa, da lahko državni zbor na predlog sodnega sveta razreši sodnika, ki pri opravljanju sodniške funkcije krši ustavo ali huje krši zakon." Odredba je ''škandal, ki v temeljih maje avtoriteto in ugled domačih sodišč'', so prepričani v Protikorupcijskem zavezništvu. S tako odločitvijo želi po njihovem mnenju sodnica "pod krinko zakonitosti zavezati jezike medijem, javnosti in posameznim državljanom pa preprečiti, da bi bili vsestransko informirani, da bi lahko zavzemali do pojavov in stališč lastna mnenja in zavarovali osebne in skupne koristi".

Tovrstne odredbe večkrat neučinkovite?

''V primeru omejevanja svobode izražanja se začasne odredbe o omejitvi poročanja, kot je bila izdana Dnevniku za poročanje o Pierpaolu Ceraniju, uporabljajo izjemoma, pa še neučinkovite so,'' je dejal Jurij Žurej iz Evropske pravne fakultete. Meni, da je bolj učinkovita zahteva objave popravka in odgovora oziroma zahteva odškodninske odgovornosti. Dnevnik ima po zavrnjenem ugovoru zoper začasno odredbo o omejitvi poročanja o poslovni preteklosti Ceranija možnost pritožbe in tako bo moralo sodišče presoditi, ali gre v tem primeru "za take okoliščine, da pač to začasno odredbo opravičujejo ali ne", je pojasnil.

Na vprašanje, ali okoliščine po njegovem mnenju takšno odredbo opravičujejo, je dejal, da konkretnega primera ne bo komentiral, in poudaril, da se takšne odredbe tudi v tujini uporabljajo izjemoma. Ob tem se je vprašal, kako bi nekomu, ki bi isto, kar je pisal Dnevnik, objavil na internetu, to preprečili. Sicer pa je v takih primerih, kot pojasnjuje, osnovno pravilo to, da se "zmeraj tehta med pravico ljudi, da so obveščeni, in pravico posameznika, da se ne kali njegov ugled in ne krši njegova zasebnost". To se presoja "od primera do primera". Pri politikih ali drugih osebnostih se upošteva tudi poseben interes javnosti, ki pa "mora biti vezan ne na radovednost, ampak na interes, ki je objektiven interes družbe", poudarja.

V konkretnem primeru bi bil lahko po njegovih besedah interes, da je v družbah, katerih lastnik bo postal, toliko in toliko zaposlenih, ki želijo ugotoviti, kdo je lastnik, kaj dela in podobno. Drugo pa bi bilo, "če bi pisali o Ceranijevi ženi, kar nima nobene zveze z zgodbo".

Novinarji brez meja so zgroženi

V organizaciji 'Novinarji brez meja' so zgroženi nad odločitvijo sodnice ljubljanskega okrajnega sodišča. Ocene sodnice so po njihovem "povsem neverjetne in nesprejemljive v državi članici Evropske unije". ''Če so dejstva, o katerih je poročal Dnevnik, resnična, časnik o njih lahko poroča v kakršnem koli tonu in pri tem uporablja katere koli besede želi. Delo sodnice ni, da zavzame stališče, kako dobro novinarji pišejo. Imeti mora čuden pogled na svojo vlogo, če napeljuje na misel, da je natančnost manj pomembna od načina, kako so dejstva predstavljena."

Prav tako se sprašujejo, kako lahko sodnica trdi, da javni interes ni kršen ali da je javnost še naprej primerno informirana, ''ko pa je novinarjem dovoljeno pisati o Ceraniju in njegovih gospodarskih dejavnostih le v pozitivnih tonih''. "Ohranjanje prepovedi proti Dnevniku je jasen akt cenzure, ki je nesprejemljiv v državi, ki je pred komaj letom dni predsedovala Evropski uniji." V organizaciji zato rotijo sodišče, naj brez odlašanja prekliče prepoved ter ''omogoči Dnevniku in ostalim slovenskim medijem, da svobodno pokrivajo vse vidike gospodarskih aktivnosti v državi''.