Policija zavrača očitke

Kot je na Generalni policijski upravi (GPU) pojasnila predstavnica za odnose z javnostmi Nuška Tavčar, je tujcem v času nastanitve zagotovljena osnovna oskrba, potrebščine za osebno higieno, zdravniška in zdravstvena ter socialna oskrba. Vendar pa nekatere zgodbe ljudi izza zidov centra dopuščajo zrno dvoma o pravilnosti vseh postopkov.

Med takšnimi zgodbami so tudi zgodbe štirih mladih Gambijcev. Gre za nadebudne nogometaše, ki se po pripravah s svojim klubom na Rogli jeseni lani niso želeli vrniti v domovino. Trije so v centru Veliki otok vse od takrat, eden pa je bil sprva v Azilnem domu v Ljubljani, sedaj pa je v centru Veliki otok.

Za trojico Gambijcev, ki so v centru že sedem mesecev, je tudi Tavčarjeva potrdila, da se tam nahajajo dlje kot šest mesecev, kar pa ni v skladu s slovenskim zakonom o tujcih, ki v 56. členu pravi, da "za tujca, ki ne zapusti države v določenem roku in ga iz kakršnih koli razlogov ni mogoče takoj odstraniti, odredi policija, do njegove odstranitve iz države, nastanitev v centru za tujce ali izven centra, a ne za dlje kot za šest mesecev".

Nadarjeni gambijski nogometaši pa čakajo in čakajo...

"Trenutno so trije državljani Gambije, ki so v centru za tujce več kot šest mesecev in za katere smo pred nekaj dnevi pridobili ustrezne dokumente (potne liste za vrnitev)," je v odgovoru na vprašanje o trajanju nastanitve tujcev v centru odgovorila Tavčarjeva. Vendar pa drugi odstavek 56. člena zakona o tujcih pravi, da se "določba prejšnjega odstavka tega člena uporablja tudi v primerih, ko ni znana istovetnost tujca".

Slovenske organe oblasti je v svoji oceni napredka v izvajanju priporočil komisarja Sveta Evrope za človekove pravice Alvara Gil-Roblesa, objavljeni 26. marca letos, sicer tudi komisar spodbudil, da preverijo postopke za zadržanje tujcev pred izgonom, tako da omogočijo takojšnje pritožbe pri upravnih sodiščih brez predhodne upravne pritožbe pri ministrstvu za notranje zadeve.

Kot je pojasnil eden od treh Gambijcev, 20-letni Keita Ansumana, je iz domovine odšel zaradi političnih težav. "V mestu Birkama je leta 2000 enega izmed študentov ubil pripadnik posebne policije, 14-letno dekle je policist posilil. Zato so študentje in Študentska unija začeli z mirnimi demonstracijami. Takrat je vlada naredila naslednji korak, da bi preprečila demonstracije. Na ulice je poslala vojsko, ki je na študente začela streljati s plastičnimi naboji. V množici je bilo ubitih 14 študentov in mnogi so bili ranjeni. Vseeno jim je za človekove pravice in demokracijo, tudi če gre za študente," pravi Ansumana.

"Zato sem zapustil deželo, skupaj z nogometno ekipo, ki je bila na poti v Slovenijo na priprave. Potovali smo v Senegal, Maroko in dobili vizo na slovenskem veleposlaništvu v Egiptu. Potem smo potovali na Madžarsko in v Slovenijo, kjer sem se sam javil na policijski postaji, s prošnjo za azil. Pripeljali so me sem (v Postojno) in mi rekli, da moram ostati tu, vendar največ tri mesece. V Centru za tujce sem že sedem mesecev," svojo zgodbo zaključi mlad nogometaš.

Da gre za nadarjene nogometaše, so potrdili tudi na gambijski nogometni zvezi. Kot so zapisali, je bil na primer Ansumana najboljši mladinski igralec leta v sezoni 2001/2002, ko je igral za državno gambijsko reprezentanco do 17 let. Med zaprtimi v centru je na primer tudi 19-letni Ceesay Foday, ki je dal v sezoni 2001/2002 v mladinski gambijski ligi največ zadetkov in je bil v sezoni 2002/2003 v Gambiji po izboru športnih novinarjev mladinski igralec leta.

Bo pomoč prišla iz Domžal?

Mladi Gambijci pravijo, da v centru ravnajo z njimi kot s kakšnimi kriminalci, da jim nihče ne odgovarja na njihova vprašanja, da je hrana slaba in da potrebujejo pomoč, ker si želijo svobodo. Pomoč jim je sicer obljubil tudi direktor Nogometnega kluba Domžale Nenad Protega, ki jih je prav tako obiskal v centru. Kot je pojasnil, jim predvsem želi pomagati priti na svobodo. Tako jim bodo v NK Domžale v primeru, da jim bo omogočen milejši ukrep in začasno dovoljenje za izhod, omogočili preizkusni trening na njihovem nogometnem igrišču, kjer bodo imeli možnost izkazati svojo športno nadarjenost.

Zaradi zgoraj omenjenih razmer se je pred dvema tednoma oblikovala Mreža za stalni obisk v Centru za tujce v Velikem otoku pri Postojni. Njen namen je zagotoviti stalno prisotnost javnosti v centru, omogočiti mrežo solidarnosti in pospešiti proces samoorganizacije ljudi v centru, pravijo organizatorji Mreže, ki po več obiskih v centru in pogovorih s tujci v njem trdijo, da so razmere v centru nečloveške in nevzdržne.