Tako v Rdečem križu Slovenije (RKS) kot pri Slovenski karitas in Slovenski filantropiji opažajo, da se je celotna organizacija sprejema in oskrbe beguncev od začetka, ko je bilo težav v obilici in so morali ljudje dolge ure čakati na mrazu brez možnosti za osnovno higieno, precej izboljšala, sistem pa je že utečen.
Utečen sistem ...
Precejšnje izboljšanje položaja je prinesel že spremenjen način sprejemanja migrantov. V prvih dneh so sami prehajali zeleno mejo, nato sta se Slovenija in Hrvaška dogovorili za prevoz beguncev z vlaki do Dobove, kjer jim nudijo oskrbo, zatem pa odpeljejo proti Avstriji. To pomeni, da pomoč nudijo le na eni ali dveh lokacijah in ne več razpršeno, kakor v prvih dneh.
V Dobovi je sedaj več prostora, šotori so ogrevani, površine asfaltirane, sanitarije urejene, prav tako tudi skupno skladišče. Delovanje vseh sodelujočih je zelo dobro in koordinirano, urejen je tudi prostor za registracijo, tako v šotorišču kot na železniški postaji, med drugim opažajo pri Karitasu.
... manjše skupine
Mirjana Jarc iz RKS sicer še poudarja, da delo sedaj ni toliko lažje zgolj zaradi utečenosti sistema, ampak tudi bistveno manjših skupin prebežnikov, ki dnevno vstopajo v Slovenijo. V zadnjih dneh je v Slovenijo dnevno vstopilo okoli 700 ali 800 prebežnikov, številka pa se je znova nekoliko povišala v četrtek, ko so našteli 1733 migrantov.
Kljub izboljšanju razmer, so nekatere nadgradnje še potrebne, za STA ocenjujeta Jarčeva in Primož Jamšek iz Slovenske filantropije. Tako zdaj denimo urejajo toalete za invalide in prostore za doječe matere. Prav tako morajo vedno sproti poskrbeti za mladoletnike, ki potujejo brez spremstva.
Omenjene tri organizacije migrantom ob prihodu na slovenska tla pomagajo s hrano, odejami, oblačili, higienskimi pripomočki in psihosocialno pomočjo. Ekipe prve pomoči RKS pa so od sredine oktobra oskrbele že več kot 82.200 ljudi, ki so jih pestili prehladi, utrujenost, odrgnine, žulji, prebavne motnje, bolečine v glavi in grlu. Nekajkrat so morali ljudi tudi oživljati, med njimi tudi nekajmesečno dojenčico.
Čeprav je država za oskrbo migrantov zaposlila javne delavce, so prostovoljci še kako pomemben faktor pri nudenju pomoči ljudi, ki v stotinah prihajajo vsak dan v Slovenijo.
Zmanjšan interes prostovoljcev
Interes prostovoljcev za pomoč na terenu je danes v primerjavi z začetkom begunskega vala kar nekajkrat nižji, opaža Jamšek. "Takrat so se sprožila velika čustva, da se gre pomagati, vmes pa so se odvile druge zgodbe, tudi javnost se je toliko bolj razdelila glede dobrodošlice beguncem v Evropi," ocenjuje Jamšek.
Kljub temu pa še vedno prihajajo novi prostovoljci, česar so veseli. A veseli so tudi, da se je ustvarilo neko jedro prostovoljcev, ki redno prihajajo in zelo dobro poznajo sistem dela. Vsak prostovoljec, ki pride na novo, namreč potrebuje delovnik ali dva, da spozna pravila in vse podrobnosti in samostojno opravlja vsa opravila.
Tudi v RKS po skoraj štirih mesecih od začetka množičnega prihajanja prebežnikov, ko je prek njihove organizacije migrantom prostovoljno pomagalo več kot 3500 ljudi, potrebujejo nove sile med prostovoljci. "Toliko bolje bi bilo, da bi znali jezike prebežnikov, denimo arabsko ali farsi, ter imajo razumevanje za te ljudi in premorejo medkulturni posluh," pravi Jarčeva.
Prek Karitasa, kakor pojasnjujejo za STA, novi prostovoljci v sprejemne centre prihajajo pomagati izjemoma, večinoma delujejo že stalni prostovoljci. Na seznamih imajo približno tristo prostovoljcev, od tega jih je 100 na voljo vsak trenutek. A tudi oni bodo veseli vseh morebitnih novih prostovoljcev, ki bi zmogli in želeli pomagati.
Materialna pomoč
V vseh treh humanitarnih organizacijah bodo veseli tudi materialne pomoči, nekaterih stvari jim primanjkuje praktično ves čas. Po besedah Jamška jim stalno primanjkuje moških in ženskih čevljev od številke 39 naprej. Prav tako potrebujejo spodnje perilo za oba spola, pa tudi pasove za hlače in otroške stekleničke za mleko, je pojasnjeval Jamšek. Zelo dobrodošle so tudi termo steklenice, da lahko matere pripravijo mleko za svoje dojenčke tudi, ko gredo spet na pot. Potrebne so tudi športne torbe, v katere bi lahko ljudje zložili svoje reči in z njimi nadaljevali pot, pa tudi sladkor, suho sadje in žitne ploščice.
V Karitasu sicer pogrešajo predvsem sistemske in trajne vire financiranja, saj so begunci postali nova redna humanitarna dejavnost in novo poslanstvo Karitas, z novimi viri bi financirali svoje delovanje in morda še koga zaposlili.
