Po gospodarstvu žrtev energetske krize tudi zeleni prehod?

Poročilo Agencije za energijo navaja, da bi velika energetsko intenzivna podjetja, teh je pri nas okoli 240, izvedla priporočila iz lastnih energetskih pregledov, da bi prihranili za okoli 5000 gigavatnih ur električne energije. "To je več kot celotna proizvodnja jedrske elektrarne Krško, tukaj smo, to je realnost," je opozorila državna sekretarka na Ministrstvu za infrastrukturo Tina Seršen.

Tudi profesorica Nevenka Hrovatin z Ekonomske fakultete meni, da je veliko rezerv v varčevalnih ukrepih pri gospodinjstvih. "Če bi gospodinjstva zamenjala potratne električne naprave, ogrevalne sisteme in spremenila vedenjske navade, bi prihranili 25 odstotkov energije. Če bi šli v obnovo stavb, je potencial 40-odstoten." 

Kot so opozorili sogovorniki okrogle mize o energetski krizi, je Slovenija v zadnjih 15 letih nazadovala v smislu povečevanja energetskih virov, niti sprejetje Nacionalnega energetsko podnebnega načrta (NEPN) ni povzročilo bistvene rasti novih elektrarn. Tako ostajamo z dvajsetimi odstotki energetsko odvisni tudi na področju oskrbe z električno energijo. "Družbenega konsenza tukaj ne vidim. Vsa ta leta ni bilo jasno, ali želimo biti samozadostni ali bomo uvažali elektriko, druge energente. Zdaj vidimo, da se moramo upreti na svoje sile in ena teh sil so obnovljivi viri energije. Sončna, vetrna, vodna, pa tudi jedrska energija, je jasen dr. Andrej Gubina, profesor na Fakulteti za elektrotehniko. 

Varčevalne ukrepe bodo podkrepili s cenovno kapico

Slovenska industrija sodi med najbolj energetsko intenzivne v Evropi. Zato ne čudi, da številna podjetja pri nas že krčijo proizvodnjo ali celo ugašajo. Pri tem še zmeraj ni znano, kakšno cenovno kapico bodo v Bruslju določili za električno energijo in plin. "Če bo prišlo do dogovora, predvidevam, da bodo cene določene v nekem razponu. Takem, ki bo za podjetja še dovolj znosen, da z določenimi pomočmi preživijo, hkrati pa se moramo zavedati, da tako nizkih cen energije nikoli več ne bo," pravi Sršenova.

Evropa je trenutno osredotočena v umiritev in stabilizacijo cen električne energije in zemeljskega plina, kjer pa ne bo mogoče doseči vzdržnosti cen, pa bo država pomagala drugače, pravi Matevž Frangež, državni sekretar na Ministrstvu za gospodarski razvoj in tehnologijo. Nujno je, da Evropska unija z vključevanjem velikih podjetij v ukrepe pomoči omogoči preživetje industrij, od katerih je odvisen celoten evropski gospodarski model. Slovenija je pomemben proizvajalec aluminija, jekla, papirja, stekla in magnetov. Vse to so materiali, ki so pomembni za zeleni prehod. Lahko se zgodi tudi najslabši scenarij, po katerem bodo države po vsej Uniji v imenu varčevanja z elektriko in plinom začele ustavljati določene industrijske panoge, a to je malo verjetno, dodaja Frangež. Zato se osredotočamo predvsem na to, da gospodarstvu in gospodinjstvom zagotovimo vzdržne ravni cen. Podjetjem, ki so se znašla pred težkimi odločitvami o odpuščanju in krčenju proizvodnje, pa svetuje: "Skušajte zdržati in počakajte s podpisom pogodb o dobavi energentov."