Predsednik republike Borut Pahor je predsedniku DZ Igorju Zorčiču posredoval predlog, v katerem za ustavnega sodnika predlaga Roka Svetliča, pravnega strokovnjaka in raziskovalca, predstojnika Pravnega inštituta pri Znanstveno-raziskovalnem središču Koper. Na to se je odzval strokovnjak za ustavno pravo Saša Zagorc, ki je na družbenem omrežju zapisal, da je "pravni filozof" na posvetu na ministrstvu za notranje zadeve o migracijah in zakonu o tujcih julija lani izjavil, da bi morali organi, zadolženi za nadzor meje, streljati na migrante ob poskusu nedovoljenega vstopa v državo.
"Nič posebnega in še ne slišanega – tudi nič koristnega, če smo iskreni – ni bilo v razvlečenem ekspozeju, vse dokler niso zadonele za omizjem naslednje besede, povzemam po spominu: 'Zato mora država, če ne želi ostati postmodernistično mehkužna, za zaščito svoje simbolne vloge gospodarja v skrajnem primeru tudi streljati na migrante ob nezakonitem prečkanju državne meje!' Šok za omizjem in pretresene poglede ostalih sodelujočih je ublažil vodja sestanka, minister Aleš Hojs, s hitro izjavo: 'No, no, streljali na ljudi pa res ne bomo!'."
Iz konteksta je mogoče sklepati, da je imel Zagorc v mislih prav Svetliča. "Takrat sem si sam pri sebi dejal: Če bo ta 'pravni filozof' kadar koli na poti, da prejme neko državnopravno priznanje za svoje delo in bo imel zaradi tega možnost uradno vplivati na delovanje in razvoj države, v kateri živim, bom to zgodbo obelodanil. Dokler ni tako, sem si rekel, je bolje tega posameznika ignorirati in ga pustiti v zasebnem svetu svobode mišljenja in blodenj. Ta teden je žal prišel čas, da zgodbo 'povlečem iz predala'," je zapisal ter končal s spletnim kvizom in štirimi imeni, med katerimi je bilo tudi Svetličevo.
Zagorca smo poskušali večkrat priklicati, da bi potrdil, ali je imel res v mislih Svetliča, in komentiral Pahorjev predlog, vendar se do objave tega članka ni odzval. Se pa je odzval Svetlič, ki je ostro zanikal obtožbe in je nad izjavo ogorčen."Trdil sem diametralno nasprotno: za vsako ceno je treba najti pravno rešitev, ki bo kar se da zmanjšala možnost eskalacije nasilja na meji, ki neizogibno vodi v kršitev človekovih pravic. To je bil edini namen sestanka na ministrstvu, na katerega je bil vabljen tudi kolega Zagorc. Problem je, da bo država uporabila vsa, tudi najbolj brutalna sredstva, če bo ogrožen njen obstoj – in to velja tako za absolutistično kot za postmoderno državo. To je prva stvar, ki nas mora skrbeti."
Kot je poudaril v odgovoru, je njegovo mnenje o pravnih regulacijah migracij razvidno iz njegovih znanstvenih in strokovnih člankov, sprašuje pa se tudi, zakaj se Zagorc ni oglasil, preden je bil predlagan za ustavnega sodnika. "Močno dvomim, da je kolega Zagorc moje opozorilo res razumel, kot zdaj piše po Twitterju: da pozivam državo, naj iz kakršnih koli razlogov že strelja na civiliste, in to samo zato, da sama sebi nekaj dokaže?!" Dodal je, da bo svoja stališča dodatno pojasnil na javni predstavitvi v torek. Svetlič priznava, da ima s katedro pravne fakultete že dalj časa teoretska razhajanja.
Zagorčeve navedbe je potrdil predstojnik katedre za ustavno pravo na ljubljanski pravni fakulteti Samo Bardutzky, ki je bil prav tako prisoten na sestanku. "Za nobeno blatenje ne gre. Bil sem na sestanku, čeprav me ni med opcijami v kvizu. Izjavo je korektno povzel, sapo je vzela tudi meni. Kaj pa lahko sploh še rečemo pravniki, ko spregovorijo puške?"
Kot je pojasnil Hojs, naj bi Svetlič res govoril o streljanju, a da je podal le primer Avstralije, ki je, kot je dejal, pred časom relativno uspešno zajezila prodor migrantov na svoje ozemlje in ki je v nekaterih primerih za to uporabila tudi strelno orožje. "Šlo se je o tem, kako nekatere države migrantom zelo striktno preprečujejo vstop na svoje ozemlje," je dejal in ob tem dodal, da je sam takrat povedal, da Slovenija o čem takšnem ne razmišlja.
Spomnimo, ustavno sodišče je oktobra 2019 razveljavilo del spornega člena zakona o tujcih, ki onemogoča individualno obravnavo prosilcev za azil v času zaostrenih migracijskih razmer. Zgolj dejstvo, da država posameznika predaja drugi državi članici EU, ne more vplivati na obseg zaščite, ki ga zagotavlja ustavno načelo nevračanja, so med drugim takrat zapisali v odločbi.
Pahor ocenjuje, da Svetlič izpolnjuje visoke strokovne kriterije za opravljanje te funkcije
"Po opravljenih pogovorih z vodji vseh poslanskih skupin in poslancema narodnih skupnosti je predsednik republike ugotovil, da ima dr. Svetlič zadostno podporo za izvolitev v DZ," so včeraj sporočili iz Pahorjevega urada. Dodali so, da predsednik ocenjuje, da Svetlič izpolnjuje visoke strokovne kriterije za opravljanje te funkcije.
Predlog prihaja po posvetovanjih Pahorja s poslanskimi skupinami o kandidatih za ustavnega sodnika v četrtem krogu iskanja naslednika sodnice Dunje Jadek Pensa, ki se ji je mandat iztekel že julija lani. Pahor je v prejšnjem krogu predlagal Janeza Kranjca, ki je na glasovanju v DZ prejel 45 glasov, torej en glas premalo. V drugem krogu je predlagal Anžeta Erbežnika, ki je prejel 44 glasov, v prvem krogu pa Andraža Terška, ki je prejel še dva glasova manj.
Zakon o ustavnem sodišču določa, da je lahko za sodnika ustavnega sodišča izvoljen državljan Slovenije, ki je pravni strokovnjak in je star najmanj 40 let. Predsednik republike kandidata za sodnika ustavnega sodišča predlaga izmed prijavljenih kandidatov, lahko pa predlaga tudi drugega kandidata. Za izvolitev na tajnem glasovanju potrebuje kandidat najmanj 46 poslanskih glasov.
KOMENTARJI (307)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.